Prisilna dieta slovenskih filmarjev
Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Že šest mesecev trajajoča hajka, uperjena proti slovenski filmski produkciji, se nadaljuje. Tako kot doslej se nadaljuje z inertnostjo in ignoranco tistih, ki so zanjo odgovorni: našega sončka od vlade. Slednja, ki je predvčerajšnjim v obliki začasne omilitve ukrepov požegnala prednovoletni bombonček za plebs, namreč že šest mesecev s finančnim zastojem blokira domačo filmsko produkcijo.
Le kje se je zataknilo ob tako čudoviti vladni ekipi, ki ljubi narod in njegovo kulturo »ko zenicu oka svoga«? Če povzamemo: izvirni greh, kot nam ga je opisal filmski producent in ustanovitelj filmskega društva Temporama Andraž Jerič, je lani zakrivila že prejšnja vlada oziroma njen finančni minister Andrej Bertoncelj. Ta je filmarje tako rekoč zabodel v hrbet, ko je v neoliberalni maniri financiranje filmskih projektov iz subvencije za kulturo spremenil v gospodarsko investicijo. To pomeni, da mora od takrat pa do nadaljnjega financiranje filmskih projektov potrditi vlada, kar je aktualna – očitno brez kakršnih koli zadržkov do postopanja svojih predhodnikov – nazadnje storila davnega 21. aprila letos. Od 12. maja pa do danes na potrditev na vladni seji še vedno čaka triintrideset projektov, izmed katerih so nekateri že dokončani, nekaj jih je tudi že pokasiralo nagrade in priznanja na mednarodnih festivalih, spet drugi so obstali sredi produkcije.
Skupni imenovalec vseh teh projektov je, da so bile pogodbe z ustvarjalci že podpisane, da je bilo tudi delo pri mnogih izmed njih že opravljeno, plačila pa sodelujoči – vsaj za zdaj – še niso prejeli, čeprav se je od omenjenega 12. maja pa do zdaj zvrstilo kar sto trinajst rednih in izrednih vladnih sej. Ne le da se zdravorazumsko postavlja vprašanje, kako je mogoče, da na vseh teh sejah niti enkrat ni bila na sporedu pereča problematika financiranja filma, temveč tudi to, da niti mediji niti stroka niti nekateri poslanci v parlamentu od vlade ne morejo dobiti konkretnih odgovorov o razlogih za zastoj panoge. Od Društva slovenskih režiserjev smo prejeli štiriinštirideset strani dolgo kronologijo dogodkov, kar samo po sebi zgovorno priča – če ne o drugem – o neopravičljivi neažurnosti vlastodržcev, zakonodajno obvezanih skrbeti za slovenski film.
Jerič je povzel zadnje novosti:
Nekaj besed je namenil tudi zakonitim, pravnim potem, ki so filmskim ustvarjalcem še preostale in s katerimi lahko pritisnejo na odgovorne, predvsem na Slovenski filmski center.
Poleg tožb s strani producentov po besedah Jeriča obstajajo tudi druga sredstva, h katerim bi se filmarji lahko zatekli.
Sogovornik nam je osvetlil tudi vlogo in položaj Slovenskega filmskega centra v trenutni situaciji:
Po Jeričevih besedah se filmski ustvarjalci v najboljšem primeru nadejajo rešitve omenjenih triintridesetih projektov. Vendar pa je zavlačevanje financiranja, kot je poudaril, tako močan precedens, da bi lahko vlada drugo leto kratko malo spet blokirala naslednjih recimo petdeset projektov. Sredstva zanje bi verjetno izplačala do decembra, vendar pa bi v vmesnem času z neizpolnjevanjem zakonske obveze, ki filmu sicer namenja borne tri, štiri milijone, denar enostavno prišparala, kar je nesprejemljivo.
Še zdaleč ni zanemarljivo niti dejstvo, da bi v tem času vohrnega šparanja na kant prišlo veliko ustvarjalcev, ki se po – ako bog da – nekoč končani krizi ne bodo mogli vrniti k svojemu primarnemu delu. Žal je to, kot nam je povedal Jerič, že realnost in ne zgolj neka pesimistična napoved za prihodnost.
Kot rečeno, se filmarji nadejajo rešitve vsaj že začetih projektov. Minister za kulturo Vasko Simoniti se je na zadnji seji parlamentarnega Odbora za kulturo celo opravičil in zagotovil, da bo naredil vse za rešitev situacije, vendar pa filmarjev, kot zaključuje Jerič, onkraj teh triintridesetih projektov verjetno vseeno ne čaka nič dobrega. Vsaj pod to vlado ne. Zakaj bi bilo dobro, če je lahko slabo, mar ne? Za Butale s Princem teme naprej!
Če pa bi radi vedeli, kako sploh nastane slovenski film, vas vabimo, da v nedeljo ob osmi uri zvečer prisluhnete Destilatorju.
Novico je z manj znanja, kot je za montažo vrat clia v Revozu potrebnih mišic, pripravil Marko.
Dodaj komentar
Komentiraj