Realne cene, virtualni dogodki
Šestintrideseti Slovenski knjižni sejem bo letos večinoma potekal virtualno. Sejem bo tradicionalno organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom; knjižni sejem pa bo potekal med štiriindvajsetim in devetindvajsetim novembrom. Več o letošnjem sejmu pove direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma Breda Pečovnik.
Spletni knjižni sejem sicer v koronskih časih ni nič več novega; na enak način je v aprilu že potekal Sejem s kavča, namenjen promociji in pomoči slovenskim založbam. Takrat je na njem po ugodnih cenah knjige prodajalo dvainšestdeset založb.
Spletni sejmi so v tem času eno redkih sredstev, s katerim lahko založbe nadomestijo izpad prihodkov, potrebnih za preživetje. A kot kaže, letošnji Slovenski knjižni sejem ne bo zasnovan v duhu solidarnosti s finančno podhranjenim založniškim trgom. Udeležba na spletnem sejmu, ki ne vključuje fizične stojnice na lokaciji, bo založbo stala tristo, devetsto ali dva tisoč sedemsto evrov, odvisno od izbire paketa. Na voljo bodo torej trije paketi, oblikovani glede na količino časa, prostora in programa, ki jih založba prejme na spletu. Več o paketih in določanju cen pove Pečovnik.
Pečovnik nadaljuje o razlikah med paketi.
Glede na situacijo obstaja tudi možnost organizacije sejma v hibridni obliki. V tem primeru bodo organizatorji na ploščadi med NLB in Cankarjevim domom postavili trideset zaprtih hišic. Cena najema posamezne hiše za šest dni bo znašala tisoč dvesto evrov brez DDV.Po mnenju mnogih založnikov so cene udeležbe na spletnem sejmu pretirane ter kažejo na dejstvo, da organizatorji ne upoštevajo trenutne epidemiološke situacije. Višino cen udeležbe na spletnem sejmu komentira direktor in glavni urednik Založbe Litera Orlando Uršič.
Poleg trenutne situacije je treba poudariti tudi razliko med prodajo v živo in prek spleta. Primerja ju Uršič.
Vendar težava spletnega sejma ni le manjša prodaja, temveč tudi dejstvo, da je ekonomska kriza, ki spremlja epidemijo, na splošno povzročila upad dobičkov založb. Kako so to občutili pri založbi Litera in kako se to dejstvo povezuje z letošnjim sejmom, pojasni Uršič.
A problem letošnjega Slovenskega knjižnega sejma niso le visoke cene, temveč tudi njihova nesorazmernost. Jasno je namreč, da so - razen peščice največjih založb - manjši založniki obsojeni na izostanek od sejma ali plačilo najcenejšega paketa. Glede na to, da gre za Slovenski knjižni sejem, se zdi, da bi organizatorji morali spodbujati založništvo nasploh. A ker to vsaj na prvi pogled ni tako, nas je zanimalo, kako so organizatorji razmišljali o nudenju enakih možnosti vsem slovenskim založnikom. Pojasnjuje Pečovnik.
Resničnost besed organizatorjev bomo tako lahko presojali šele na samem sejmu. A glede na težave zagotavljanja enakih možnosti na fizičnih sejmih preteklih let lahko tudi letos rečemo, da manjši založniki pri organizatorjih najbrž ne bodo naleteli na razumevanje.
Dodaj komentar
Komentiraj