Je literatura, je kvalifikacija, so skupni imenovalci. Modrovanje je označevanje. Konvencija. In je Slovenija. Kje drugje naj domuje poezija. Iz čigavih prsih naj svet skruni njen vzkrik, če ne iz zadimljenih podalpskih pljuč. Dobro, da znamo migat še kaj drugega kot poskočnice. Hvala kurcu za povojni komunizem, ki je z imenitnim knjižnim izdajanjem plemenitil slovensko pesniško črko. Kje je korporativna ali državna založba, ki bi sistematično slovenila svetovno, svetovnila slovensko. Mladinska knjiga, ko bo nadte pikirala Patria, se včlanim v SDS. Svinčeni časi so tvoj zlati vek. Beremo Kondor 93, 1966, Izbor slovenske futuristične in ekspresionistične poezije.

Moja pesem je eksplozija,

divja raztrganost. Disharmonija.

Moja pesem noče do vas,

ki ste po božji previdnosti, volji

mrtvi esteti, muzejski molji,

moja pesem je moj obraz.

Pot skozi noč. Izbral, uredil in spremno besedo napisal Franc Zadravec.

*foto: Nejc Marcen