Drugo sezono radijskega bralnega seminarja filozofskih del o arhitekturi nadaljujemo s perspektivo, ki je znotraj filozofije blizu fenomenologiji. Po dveh oddajah o Martinu Heideggerju, ki velja ob Edmundu Husserlu za enega odločilnih avtorjev te filozofske šole, to oddajo namenjamo arhitektu, ki ga predvsem filozofija Mauricea Marleauja-Pontyja, Gastona Bachelarda in drugih fenomenologov nagovarja k premišljevanju korenitih vprašanj arhitekture. Finski arhitekt, esejist in profesor Juhani Pallasmaa, ki je maja ponovno obiskal Ljubljano, bo predstavil svoje tri knjige, ki so izšle tudi v slovenščini: Oči kože, Misleča roka in Utelešena podoba.

Profesor Pallasmaa, rojen 1936 na Finskem, je bivši dekan helsinške fakultete za arhitekturo, predavatelj na mnogih fakultetah po Evropi in v ZDA, ki se je podpisal pod 65 vplivnih knjig, prevedenih v 35 jezikov. Z Juhanijem Pallasmaajem smo se pogovarjali je o njegovi prvi knjigi Oči kože o dominanci vizualnega. Govorili smo tudi o pomenu odnosa med arhitekturo in filozofijo ter o knjigi Utelešena podoba, v kateri ima namesto tehnike prednost domišljija. Finskega arhitekta Juhanija Pallasmaaja smo vprašali o razlogu za nasilnost sodobne arhitekture, o specifični atmosferi Ljubljane, o kateri je govoril tudi na svojem predavanju na Fakulteti za arhitekturo, ter o paradoksni naravi razpoložljivosti, obenem pa umanjkanju skritosti, sodobnega načrtovanja mest.

Profesor Pallasmaa je v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja o pomenu krajinske arhitekture in aktualnemu prelomu arhitekture na dve radikalno nasprotni si struji, kjer je na eni strani poetika, na drugi pa biznis. Profesor Pallasmaa velja za eno vodilnih svetovnih referenc tako imenovane fenomenološke arhitekture, zato smo mu ob izteku intervjuja postavili vprašanje o moči fenomenologije. Zadnje vprašanje je bilo namenjeno njegovi drugi knjigi, ki je bila prevedena v slovenščino. Gre za delo Misleča roka, The thinking hand.

Celoten intervju z Juhanijem Pallasmaajem lahko slišite v posnetku. V tokratno oddajo smo malone izjemoma povabili arhitekta, ki pa s sintezo teorije, prakse in umetnosti piše na način, da iz njega vejeta navdih in širina, ki na dostopen način razložita pojave onkraj banalnosti vsakdanjika. Pri tem pa je blizu fenomenološki filozofiji, ki je tu razumljena predvsem kot filozofija izkušnje, čeprav te še zdaleč ne moremo zvesti samo na to polje.

V naslednji oddaji, ki bo na sporedu v ponedeljek, 27. avgusta, ob znani uri 20.30 minut, bomo nadaljevali s prebiranjem fenomenoloških del o arhitekturi. V roke bomo takrat prav zares vzeli spise Heideggerjevega učenca Hansa Georga Gadamerja.

Bral sem Marko, za tehniko je skrbel Blaž, v podlagi je bil Arvo Part. Oddajo je pripravila Mateja Kurir. Na slišanje do naslednjega mišljenja arhitekture.