Prejšnjo nedeljo se je na Hrvaškem odvijal, to verjetno vsi že veste, referendum o tem, ali se bo v ustavo te vzhodnoevropske in zahodnobalkanske republike vpisal člen, ki bi dovoljeval, da se beseda zakon uporablja le za združitev moškega in ženske. Šlo je seveda za nek pozitiven način prepovedi istospolnim skupnostim, da svojo zvezo imenujejo »brak«, v slovenščini zakonska zveza. Torej vsaj zaenkrat ni šlo za problem splošnega urejanja pravic zakonskih skupnosti, temveč le za simbolično uporabo besede zakon. Referendum je stal približno sedem milijonov evrov. Tako so se Hrvati vpisali v zgodovino zahodne civilizacije kot tisti, ki so največ plačali za eno samo besedo. Nobena literarna, politična ali religijska beseda ni v zgodovini zahodne civilizacije stala sedem milijonov evrov.
 
Kaj je torej tako fascinantnega na besedi zakon ali stanju, ki ga imenujemo zakon ali zakonska zveza? Zakaj se ga tako močno držimo? E, vidite, ta beseda je orodje, tako za tistega, ki hoče dominirati, kot za tistega, nad katerim se izvaja dominacija. Če bi rekli, da je zakonska zveza orodje oblasti, s katerim vrši represijo, bi to bilo zelo splošno. Vsako orodje oblasti ima svoje specifike in načine uporabljanja ali delovanja. Ko govorimo o zakonski zvezi, ne govorimo seveda o katerikoli zakonski zvezi, ampak o tej sodobni zakonski skupnosti-celici, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci. Nastanek te celice se je zgodovinsko dogajal na dveh tirih. Široke predkapitalistične skupnosti niso na enak način prehajale v to majhno celico – ena pot je veljala za bogate, druga za revne. A mi bomo tu pustili bogatejše pri miru in se bomo ukvarjali z revnejšo maso. Poslušalci in sodelavci Radia študent itak baje ne pripadajo višjim meščanskim razredom.
 
No, zdaj bomo ilustrativno opisali, kako je to potekalo med nami proletarci, prekerci, delavci itn. Ste se kdaj vprašali, zakaj vam zakonska zveza omogoča različne olajšave? Zakaj plačate manj davkov, zakaj lažje dobite vrtec za svoje otroke? V osnovni in srednji šoli so vas seveda učili, da je to zaradi družbe, ki naj bi vektorsko šla proti stanju totalne humanosti. To je seveda čista laž. Vse te olajšave, ki jih ponuja zakonska zveza, so nastale zato, ker so bili vaši predniki poredni. Zelo poredni! Vse te poredne misli, ki nas danes morijo samo na konceptualni ali virtualni ravni, so bile nekoč stvar prakse. Mi tu govorimo predvsem o moških, kajti emancipacija žensk, ki se je zgodila v 20. stoletju, ni bila predvidena v kontekstu institucije zakonske zveze.
 
No, pa poglejmo, kako je šlo. Ko je Marija mesila testo, je šel njen Franci pogosto mesit joške sosedi Jožici. Ko se je zaželel zapiti do ranih jutranjih ur, se ni vprašal, kaj bo rekla njegova žena. O otrocih je skrbel pavšalno. Francek ni imel veliko, ampak na njegovem ognjišču mu ni nihče smel težiti. No, v 19. stoletju so takšni Franceki postali problem, kajti namesto da bi šel delat, so Franceka pogosto našli, kako leži pred kakšno taverno v blaženem alkoholiziranem stanju. Kako naj ga država prepriča, da se malo pomiri in da kontrolira te svoje poredne misli in agresivni karakter? Seveda, začelo se je z zakonskimi olajšavami, s subvencijami in s socialno pomočjo. Vse to samo pod pogojem, da legalizira svojo divjo zvezo in se vsaj malo udomači. Ampak vsi ti postopki, vse te pomoči in subvencije niso bile dovolj, kajti Francek je kmalu spet začel zganjati probleme.
 
Zato je morala država spremeniti taktiko in mu je poleg teh subvencij in olajšav ustvarila neko iluzijo, da je ta njegova udomačenost, ta disciplina zakonske zveze, edino, kar je normalno. In kako je oblast to naredila? Ja, med drugim si je izmislila homoseksualca. Sodobnega heterosekualca, tega udomačenega alfa možjaka, ki pridno dela, ki malo žura in ki redko orje po tujih vrtovih, ni brez homoseksualca. Ta dva subjekta sta kot dve strani medalje, sta del istega mehanizma in sta vedno v opoziciji. Heteroseksualec se počuti zdravo in normalno v svojem sofisticiranem zaporu samo skozi spoznanje, da je zunaj še hujše področje nenormalnega in nezdravega. Zato ne preseneča, da je beseda homoseksualec nastala veliko pred besedo heteroseksualec. Poznamo avtorja in letnico nastanka besede homoseksualnost: Karl-Maria Kartbeny leta 1869. Beseda heteroseksualnost je nastala veliko kasneje. Preden so si izmislili besedo heteroseksualnost, so uporabljali normalseksualnost. Torej, Franceka so postavili pred izziv normalnosti, in sicer na način, da so mu dali alternativo: ali boš priden in udomačen ali pa boš tretiran kot nekdo, ki ni normalen. Oblast mu je kot kakšen okupator grozila s celim spektrom različnih likov, med njimi je bil tudi nesrečni homoseksualec.
 
»To, da si priden in da ostajaš doma, da skrbiš za svojo ženo, da šolaš svoje otroke, da ne popivaš po tavernah in da ne tečeš za drugimi ženskami, to ni zato, ker te mi hočemo disciplinirati, ampak zato, ker si normalen. Če ne bi bil normalen, bi bil nekdo drug, bi bil norec, homoseksualec ali alkoholik.« - tako je govorila in še vedno govori oblast.
 
Kako je zakonska zveza subtilno orodje oblasti, pa se vidi po tem, da danes tudi homoseksualci hočejo pod vsako ceno biti vključeni v mehanizem, ki je bil razvit skozi njihovo lastno diskriminacijo. Kajti tudi homoseksualec pogosto vidi svoje poslanstvo samo v naporu, da heteroseksualcu dokaže, da je normalen. Ampak to je mrtvi boj, kajti če heteroseksualcu odvzameš homoseksualca, ne ostane nič drugega kot repetitivno ubogljivo in dolgočasno življenje. Vidite, kako je oblast določila področje normalnosti, tako da je strateško pozicionirala dva subjekta v odnos neprekinjenega sovraštva.
Torej referendum na Hrvaškem ni samo problem homoseksualcev, ampak je problem vseh Hrvatov, ki se v imenu družine borijo za svojo normalnost. Če poenostavimo, lahko rečemo, da Hrvati, kot vsak narod zahodne družbe - ne glede na svoje sovraštvo do homoseksualcev - očitno rad dobiva od zadaj. Slovenci pa nismo nič drugačni, saj smo pred kratim imeli podoben referendum s podobnim izidom.
 
V duhu tega članka moramo malo spremeniti naš odjavni stavek. Ta se ponavadi glasi: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje. Danes pa bomo rekli takole:
 
Od zadaj ali od spredaj, ni pomembno, Napihovanje pa poskrbi, da ga fašete fajn.