Novica o prekinitvi programskega sofinanciranja Radia Študent, ki je nedavno kot grom in blisk sredi lepega dne slovenske pomladi odjeknila z Ministrstva za kulturo, tudi ekipe Napihovanja ni pustila ravnodušne. Po nam dostopnih informacijah, argumentaciji v odločbi ter predvsem besedah samega ministra Vaska Simonitija, sicer najvirtuoznešjega kašljalca na slovenski medmetni sceni, nam kot mediju manjka uravnoteženosti. »Khm, kh kh, hja, khm, komisija je odločala strokovno. No, khm khm, in seveda na uravnoteženost. Nekateri so ostali brez. Khm khm, brh, kar je prima. Prima,« je povedal minister. Napihovalci in napihovalke seveda nismo in ne bomo stali križem rok, temveč smo se takoj lotili dela, torej detekcije neuravnoteženosti na eni ter, pomembneje, iskanja uravnoteženosti na drugi strani.

Tako smo prečesavali naš program v preteklih letih in se kraspali po mastnih lasiščih, kajti kakšne ekstra neuravnoteženosti nismo našli. Pogledali smo širše, nakar so nam stvari hitro postale jasnejše. Najboljše in zares edino merilo za uravnoteženost ali neuravnoteženost je seveda virtuozno tvitanje Janeza Janše. Par zmerno nejevoljnih retvitov in novoustanovljena Komisija za uravnoteženje slovenskega medijskega prostora ali morda bolj znana kot Strokovna komisija za medije na Ministrstvu za kulturo je točno vedela, kako je treba točkovati. Ekipa Napihovanja razume namig. Zato začenjamo serijo himn Janezu Janši, ki nas bodo uravnoteževale in bodrile v teh brutalnih sušnih dneh. Da nam in vam nalijemo čistega vina. Vaso, čekiraj, komisija, ne spreglej!

Za zgled naj nam služi obrazložitev Kocbekovega priznanja Slovenskega gorniškega kluba Skala – zveze gorniških klubov za leto 2021, katerega prejemnik je prav eden od ustanovnih očetov slovenske države, prvoborec za slovenskega človeka, največji Slovenec v zgodovini in najslavnejši doktorand prištinske univerze vseh časov, Janez Janša. Takole pravi: »Janez Janša je začel zahajati v gore še pred svojo polnoletnostjo. Delo na družinski kmetiji v Žalni pri Grosupljem ga je za to utrdilo, predvsem pa v njem zasejalo kleno ljubezen do rodne grude. Gore na obzorju so ga vabile k preizkušanju lastne vztrajnosti in potrebnega poguma, da je lahko kot nadobudni mladenič in mož z njihovih vrhov videl v zamejstvo, Evropo in svet.« Ob tem še enkrat izpostavljamo: nihče ni nikoli tako ljubil rodne grude kot Janez Janša. Janez Janša uteleša slovenski ideal, o katerem sta sanjala Trubar in Prešeren. Kar je Napoleon za svetovnega duha, je Janez za slovenskega. Sveta trojica triglavskih glav je nehala jokati pod dušečim jarmom enopartijskega režima, ko so se jih prvič dotaknile krepke roke prvega med slovenskimi gorniki.

A nadaljujmo z gorniško hvalnico. »Njegovo šolanje na klasični gimnaziji v Stični kljub takratnim svinčenim časom ni moglo ubežati vplivom Cistercijanskega samostana Stična, naj si bo v mislih, molitvi ali njegovi podobi. Študij v Ljubljani je pripomogel k odboju njegovega uma od laži in kraj takratnega političnega sistema, obenem pa ga je še bolj približal, ne nazadnje tudi fizično, goram, ki so mu vedno bolj bistrile duha. Planinec in alpinist z alpinističnim izpitom sta se združila v gornika.« Sveti duh je Janezu Janši torej že v najnežnejših letih pofukal obe ušesi, da se je zavedel svoje pivotalne vloge pri uničenju komunizma in oploditvi naše slovenske matere domovine, porojene iz njegovih pobožnih, čistih gorniških mod.

Zaradi dinamike naslednji odlomek spreminjamo v osebno izpoved. Itak je utemeljitev napisana, kot da jo je zasnoval sam največji mag noriške besede. Govori gorski kralj Janša. »Nikoli mi ni bilo nič podarjeno. Tudi v gorah ne. Vse sem prehodil, presmučal, priplezal poleti in pozimi, v snegu in ledu, sam ali v družbi žene, otrok, znancev in prijateljev.« Da pa zadeva ne izpade kot samohvaljenje – čeprav, koliko se hvališ, ko govoriš resnico? – preklapljamo nazaj na objektivno tretjeosebnost. Slavospev velikemu vodji mora vendarle priti od hvaležnega ljudstva. »Njegova fizična drznost, in ni je bilo malo, ni nikoli premagala občutka za varnost. Razen seveda drznost njegovega uma, ki je nemalokrat, kot se za velike može spodobi, kazala snop svetlobe čelne lučke naprej proti vrhu ali nazaj v udobje doline in zatočišče družine.« Veliki mož Janez in parlamentarna demokracija. Janša je planinski junak Kekec, ki je odrasel. Planinski sektor odrešil socializma. Narodu podaril samostojnost. In enotnost. In državnost. In plebiscitarnost. In predsedovanje Evropski uniji. Dvakrat!

»In danes? Naključni gornik ne bo začuden, če bo v Janezu Janši ljubi Lepeni, Trenti, Bovški kotlini ali na Kaninu zaslišal dolenjsko narečje sredi plezališča, na vrhu stene ali sredi smučišča. To bo zagotovo Janez Janša, ki bo med gorniškim klepetom pripravljen deliti z njim zadnji požirek vode ali še kako želeni ostanek dopoldanske malice, shranjen za zlato gorniško rezervo. Veliko, bolje rečeno, vedno več jih je, ki so ponosni, da so lahko gorniški sodobniki Janeza Janše. Ali kakor v skalaškem zanosu radi rečejo: ’Bog lonej, da smo pr'jatli!’« Bog lonej, najboljši predsednik vlade v zgodovini konceptualizacije funkcije. Od ust si trgaš za nas, mi pa v zahvalo po domovini in Evropi širimo laži! Hvala, ker sta nas s kulturnim metropolitom Simonitijem opozorila na naše neuravnoteženo mesto pod soncem. Ehnaton slovenskega političnega prostora, prerok svobode medijev. Hvaležni smo, da smo lahko podložniški sodobniki Janeza Janše.

Zato se tudi Radio Študent z ekipo Napihovanja na čelu vrača h koreninam. Kot smo bili pred več kot tridesetimi leti prvi na okopih, ko je bilo treba braniti zaprtega špiclja, mladega Janeza Janšo, trn v udbaški peti, in njegove soborce za demokracijo ter medijsko uravnoteženost z vsakodnevnimi živimi javljanji izpred roških protestov, pri čemer smo bili medijski prvoborec za samostojno Slovenijo, tako se moramo danes, pokvarjeni radikalni levičarji, študentska usedlina globoke države, kučanistični neuravnoteženci, vrniti k noriškim koreninam. Tako bomo z ekipo Napihovanja na čelu izvršili premik proti naši uravnoteženosti in redno priobčevali vse razloge, zakaj je Janez Janša največji Slovenec v zgodovini, ter ustoličevali njegova lik in delo v najsvetlejši luči, kakršna bo ustrezala velikemu človeku in karakterju njegovega kova. Odločevalci, ne spreglejte nas. Naj medijska pluralnost odmeva iz našega radia v širni svet! Janez je za nas scal kri. Čas je, da kri ščijemo nazaj.

Da vas uravnoteženje medijskega prostora nikoli več ne bo nasadilo od zadaj, poskrbi Napihovanje.