Padobranci
Drage poslušalke, dragi poslušalci, pozdravljeni v še enem Napihovanju, v katerem seveda ne bomo govorili o ničemer drugem kot o - napihovanju. Namreč, dogodki, s katerimi so nas v tem tednu počastili stanovalci našega planeta Zemlje, samo pričajo o tem, da se danes brez napihovanja ne more zgoditi absolutno nič.
Začeli bomo z največjim napihnjencem tega tedna, nikomer drugim kot znanim avstrijskim avanturistom, redbulistom in parašutistom Felixom Baumgartnerjem, ki je napihnil svoj gromozanski superhelični in makrobiotični balon velikosti 22 nogometnih igrišč in debeline ožje od najtanjše celofanske folije in se odpravil v vesolje ali, če smo natančni, na njegov rob, da bi skočil v modro nebo - nad nami in pod njim.
In ko se je heroj vseh zemljanov Felix tako vrgel s svojega veličastnega balona - in v padanju podrl kar nekaj zelo, zelo pomembnih rekordov, od katerih sta seveda odvisni sedanjost in prihodnost človeštva in vseh nas, ki smo to gledali -, je spet moral odpreti padalo, ki mu je s svojim napihovanjem omogočilo varen pristanek v nedra majčice Zemlje, da postavljeni rekordi ne bi bili rekordi mrtvega človeka. Skratka, brez dvoma in brez konkurence torej razglašamo pričujoči dogodek za najbolj napihnjen medijski dogodek še od pristanka človeka na Luni, amen.
Slovenski študentski politični sceni pa čestitamo zaradi še enega zamujenega, ampak zelo uspešnega uvoza - famoznega lip-duba, postopka, kjer igralci, politiki ali delavci odpirajo usta na najbolj debilno melodijo. Ta postopek je namreč v promocijskih spotih v okviru predvolilne kampanje na volitvah v strukture ŠOU uporabila zmagovalna skupina Povezani. Po naših raziskavah so namreč prav zaradi teh spotov - in ne zaradi programa, v katerem se med drugim v negativnem kontekstu omenja tudi vaš priljubljeni radio - dobili največ glasov na pravkar minulih volitvah.
Promo spote, ki jih lahko najdete na Facebook strani pričujoče skupine, vam vsekakor priporočamo v obvezno gledanje, saj takšen pristop po vsem sodeč vzpostavlja novo paradigmo v okviru študentske oz. bodoče slovenske politične scene. Po dolgih letih samovolje tistih, ki so verjeli, da se družba lahko vodi na načelih razumevanja in medsebojnega upoštevanja različnih socialnih partnerjev, je zdaj prišel čas individualnega napredka. Vsak poskrbi zase in tako dviguje raven uspešnosti družbe. Skratka, nova politična renesansa, ki jo Evropska unija že nekaj časa želi implementirati na mikroravni posameznih držav, a zgleda, da je za polni uspeh manjkala ravno nadobudna politična skupina mladih slovenskih študentskih biznismenov, končno povezanih v skupini Povezani.
Šef ljubljanske travmatologije je dal odpoved, šef policije tudi, pa tudi šef urada za mladino. In kdo sploh ni dal odpovedi? V času splošne krize, kot se to vedno godi v zgodovini, cveti umetnost. V Sloveniji je lahko čutiti novo renesanso romana. Kako začutite, da je prišlo do vrhunca romanopisja? Po korespondencah velikih mojstrov, eto kako! Ko te korespondence namreč poprimejo obliko visoke umetnosti, potem veste, da je za tem zelo plodna romano-poetska produkcija.
Ekipa Napihovanja je namreč ostala navdušena nad dopisovanjem Boudelaira slovenske scene, torej mladega dandija z veliko občutka za šport, nikogar drugega kot fužinskega otroka Gorana Vojnovića, ter tihega, črnega, kodravega, kulskega hrvaško-bosanskega Flauberta Miljenka Jergovića.
En sam občutek! Tisto, za kar so Beckett, Bernhard in Gombrovitz porabili celo življenje, torej da definirajo lastne države in svoje odnose do njih, sta Vojnović in Jergović rešila v enem kratkem dopisovanju, objavljenem v Pogledih. Bralcu ne ostane nič drugega, kot da se zjoče v tej subtilni erupciji domovinskosti in izmenjavi nacionalnih métaobčutkov, ki krojijo nekaj veliko večjega, nekaj veliko bolj otipljivega, nekaj veliko bolj pomembnega. Kaj je to, kar uspe skrojiti in napihniti tako rekoč iz nič tema dvema velikima avtorjema?
Uspe jima skrojiti in napihniti iz nič en globok očetovsko-pokroviteljski odnos v maniri največjih francoskih in ruskih mojstrov 19. stoletja. Po tem dopisovanju roman na slovenskem ne bo nikoli več to, kar je bil. Srečni smo zaradi tega, ker je Goran Vojnović svoj novi dom našel na spletni strani www.jergovic.com, in smo še bolj srečni, da je Jergović našel svojega izgubljenega sina nikjer drugje kot v balkanski Švici.
Pa še kaj in še kaj, a za danes dovolj, če ne celo preveč. Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.
Dodaj komentar
Komentiraj