Štih naj bi bil res prav to – štih. Ali pa kleno slovensko menda vzetek. Okoli njega lahko osrediščimo mnoge igre s kartami, ki jih je sicer, kot temu pričajo učenjaki na kvartopirskem področju, izredno težko klasificirati. Ker so se igre s kartami razvijale postopoma, v času in prostoru s spontanimi spremembami in izboljšavami, so jih mnogi poskusili osmisliti znotraj nekakšne evolucijske taksonomije, analogni družinskim drevesom rastlinskih in živalskih vrst. Toda kot opozarja David Parlett v Oxfordskem vodiču po igrah s kartami, če močno parafraziramo, se igranja pač ne da zamejevati. Igre s kartami, kot tudi igre nasploh se razvijajo vnaprej in vnazaj, prek naključnih srečanj z drugimi igrami izmenjujejo in dopolnjujejo elemente, funkcije, pravila igranja in točkovanja, jezikovne in estetske dimenzije. Če pa bi že morali pristati na umeščanje iger v okvire linearnega razvoja, bi trdili naslednje: po nesporno objektivnih kriterijih – namreč mnenju avtorice oddaje – je evolucijska zmagovalka vseh iger s kartami gotovo tarok.