Cine / Cona

Audio file

Očitno je bolje biti do vratu v grejpfrutih in kavnih usedlinah, magari mariniranih v tveganju družabnega harikirija in izgona iz kul crowda, kot pa v dreku, a vseeno je totalno hecno poslušati Dicka, kako kogarkoli šikanira, ker je čuden, frik, wacko. Glede na to, da gre za intervju z ultimativno katedralarskim, belle-etrističnim The Paris Review, bi bilo mogoče sklepati, da se gre pač nekakšno potuhnjeno igro, kot se jo je šel v primeru Turing testa klasikofilskih študentov na Berkeleyju. Ampak ja, vmes se je seveda spremenilo marsikaj, med drugim tudi Ballardovo oznanilo leta 1971, da “vse postaja znanstvena fantastika”.

Artwork: Kladnik & Neon

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj