Konec / poletja

Konec / poletja

Oddaja

Na melanholiji iztekajočega se poletja vsekakor je nekaj überromanticističnega, pomislite le na Smrt v Benetkah, še bolj Viscontijevo kot Mannovo. Čemur bi Badiou še rekel perverzna strast do realnega, bi Lefebvre bržkone odpravil preprosto z »umobolnim malomeščanom«. Poslednje besede Izplamtevanja bi utegnile biti tudi poslednje besede La Rochella: »Ubijam se, ker me niste imeli radi, ker vas nisem imel rad. Ubijam se, ker so bili naši odnosi površni in da bi utrdil naše odnose. Na vas bom pustil neizbrisno znamenje. Dobro vem, da v spominu prijateljev bolj živiš mrtev kot živ. Niste mislili name, tudi prav, zdaj me ne boste mogli nikoli pozabiti!«

Artwork: Kladnik & Neon

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Poslušal sem vašo oddajo in moram reči, da ste raztresli kar nekaj svojih intimnih podatkov po javnosti. Ampak to me ne moti, čeprav je to oddaja o literaturi in čeprav vsi momenti pozivajo bralca, naj vam priskoči na pomoč. (To je v resnici dobro, ker Pembertonov test opravi večina ljudi, še posebej, če so empatični).

Vseeno me je zmotila tripartitna razdelitev govorcev. Zakaj provocirate? Revolucija zahteva govore o edinstvu, o falangah, ne pa o dečkih, ki ne znajo napolniti pušk. Kava, ki jo strežejo v v bifeju vagona, pač ne more zrušiti meje države, pa naj bo to mexitajski zid ali Jorasova živa meja, po kateri se vleče igličasta plesen. Dovolj komunajzarstva in dovolj govorjenja o krščanskem socializmu!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness