Kavkaška intergalaktična vojna
Nekaj korakov od Trga republike v armenskem glavnem mestu Erevan, v eni od stranskih ulic, obdani z rožnatim tufom, kamor brez premišljenega itinerarja zaviješ le po naključju, je iz ene od stavb moč slišati tihe zvoke, ki te iz kaotičnega Erevana za trenutek popeljejo v nekonvencionalno sosesko katere od zahodnoevropskih prestolnic. Za propadajočo fasado neoklasicistične stavbe, navdihnjene z arhitekturnim slogom največjega armenskega arhitekta Alexandra Tamaniana in ozaljšane z zastavo Gorskega Karabaha, se skriva z leseno verando obkrožen atrij s svetovljansko kavarno in prvo fotografsko knjižnico v kavkaški regiji.
Galerija in knjižnica, katere knjižne police premorejo vse od fotografske zbirke kulture sanitarij po svetu do erotičnih fotografij Monice Bellucci, se je odprla leta 2014. Ustanovil jo je vojni in dokumentarni fotograf ter umetnik, rojen v gruzijski prestolnici Tbilisi, Karen Mirzoyan, ki je v svoji karieri zajemal prizore z vojnih območij Gorskega Karabaha, Južne Osetije, Abhazije in Palestine. Konceptualna zasnova knjižnice kot prostora, namenjenega maloštevilni kavkaški fotografski stroki, umetnikom in študentom, je plod Mirzoyanovega dolgoletnega dela, saj je prav s to knjižnico fotografiji v kavkaški regiji dodal prostor in platformo za razvoj.
Sledeč Mirzoyanovim izkušnjam z vojnih območij, so vplivi na umetniško produkcijo, ki je predstavljena v galeriji in knjižnici, pogosto tematsko obarvani s problematiko vojne in političnih konfliktov kavkaške regije. Trenutna razstava Karena Mirzoyana z imenom Intergalaktična vojna fotografija do vojne tematike pristopa s humorjem in znanstvenofantastičnimi elementi ter se s tem ironično zoperstavi romanticiziranju vojne fotografije.
Razstava sestoji iz dobrih dvajset fotografij panoram mestnih središč svetovnih metropol, kot so Mumbaj, New York, Jakarta in seveda zahodnoevropska mesta. Mirzoyan je rezerviral hotelske sobe in na šipah oken z razgledom na ikonične trge začel risati vesoljska vojaška vozila, znanstvenofantastična bitja in žarke. Z vpletanjem tretjega, neznanega, morda nevidnega sovražnika je tako Mirzoyan želel izpostaviti subjektivno opredeljevanje do vojne, ki v bistvu temelji na nepremišljenem – elementarnem – zavzemanju stališč glede na naš odnos do ene ali druge v vojno vpletene strani. Tujega oziroma nezemeljskega stališča v vojni ne moremo zavzeti, saj je ta zmeraj politična in opredeljevanje sorazmerno z osebno kategorizacijo in pripadnostjo.
Časovni okvir dogajanja prikazane intergalaktične vojne, ki ga opisuje tekst, na začetku razstave ni določen. Mirzoyan se s prirejenimi članki iz šestdesetih let kot časovni popotnik in hkrati narator s časovno fluidnostjo simbolično razbremeni uničujočega hrepenenja po zavedanju prihodnosti. Intergalaktična vojna je namreč slutnja in ne napoved.
Vsako fotografijo okna hotelske sobe dopolnjujejo črni noži z besedili. Metaforo noža bi lahko povzeli z rekom Alberta Einsteina, da se bo v prihodnosti na vojnih bojiščih bojevalo s palicami in kamni. Noži imajo poleg vloge orožja prihodnosti nad z neznanim opustošenimi mestnimi jedri tudi funkcijo pripovedovanja osebne zgodbe.
Noži so opremljeni s stavki, ki so jih vojna letala – tudi z bombami – spuščala na bojišča, imena glavnih protagonistov velikih zgodovinskih vojn pa je Mirzoyan zamenjal z besedami, kot so vesoljec ali neznano bitje. Tako je na primer nad fotografijo varšavskega mestnega jedra nož, na katerem piše ‘Vesoljec je mrtev in vojna končana’ – takšna sporočila naj bi ameriška vojna letala spuščala ob koncu druge svetovne vojne.
Socialni spomin na vojno je sicer pogost motiv armenskih umetnikov, saj je bila Armenija kot dežela ali država praktično v vsej svoji zgodovini stalno v vojni ali konfliktu. Nenazadnje je identiteto naroda oblikoval armenski genocid. Intergalaktična vojna je tako opozorilo na neprestano vojno stanje v brezčasnosti; je tudi svarilo pred uničujočo naravo človeka in težko pričakovano prihodnostjo v sedanjosti. Preplet nožev in fotografij z znanstvenofantastičnimi ilustracijami si je moč tolmačiti tudi kot napoved preobrazbe vojne fotografije, ki se bo morda v prihodnosti zaradi novih načinov dokumentacije, ki jo porajajo novi načini bojevanja, s prizorišč vojnih konfliktov preselila v nevidno ali nezavedno, a bo zlasti zaradi kontinuitete konflikta ostala v recipročnem odnosu z vojno samo.
Dodaj komentar
Komentiraj