V tokratnem intervjuju Redakcije za kulturo in humanistične vede se pogovarjamo s Sophio Satchell-Baeza, raziskovalko na Inštitutu za filmsko in televizijsko zgodovino Univerze De Montfort v Leicestru, sicer pa eno od gostujočih predavateljic na letošnjem simpoziju Jesenska filmska šola, ki je med 23. in 25. oktobrom potekal v Slovenski kinoteki.

Simpozij se je v petdesetletnici maja 68 letos posvečal eksperimentalni in marginalni, gverilski produkciji, tj. militantnemu dokumentarcu, kot se je krojil v vihravem letu 68 v globalnem kontekstu. Filmske podobe v svoji ideji in formi niso bile zgolj reprezentacije dogodkov, dokumenti nekega časa, temveč so se v osnovi definirale v liniji direktnega angažmaja, kot orodje, orožje upora, torej kot direktne intervencije dejanskosti.

Satchell-Baeza v kritični distanci izriše natančno sliko britanske proti- in underground kulture 60ih, hipijevskega gibanja in politično-umetniških intervencij s poudarkom na njihovi intermedijski praksi in apropriaciji javnih prostorov. Kontrakultura 60ih v britanskem prostoru izzveni skozi postavke kulturnega radikalizma in na različne načine vzpostavlja subjektivnost v poudarjeni individualnosti, raziskovalka pa v svoji tezi ponudi možnost prevrednotenja vprašanja političnega skozi rekonceptualizacijo termina »psihadelično«.