V zadnjih letih je dostikrat govora o človeštvu, ki se je znašlo v času Razodetja, če ne že Apokalipse, sploh če vam na vrata večkrat trkajo goreči predstavniki katerega od verstev. Na tiste prve dele Svetega pisma pa se vedno bolj pozablja, morda tudi zaradi pomanjkanja aktualnosti. Ampak to je tema za kak drug dan in prostor. Vendar ne v pravkar recenziranem stripu. Anonymus Gosch, oziroma Izar Lunaček, ampak do tega še pridemo, se je lotil prav upodobitve Stvarjenja sveta na nekoliko alternativen način.

Vse dobre zgodbe se začnejo na začetku, zato tu pričnimo tudi mi, kar s citatom iz začetka stripa: »Kot vsako soboto zvečer se napotim v eno od stranskih ulic starega mesta in čakam. Čez čas se mi približa zgrbljena postava v dežnem plašču in mi v roko porine kup zamaščenih papirjev.« Takšen je uvod v Založeni raj, kjer Izar Lunaček plod svojega dela pripisuje nekemu umetniku, ki je nekoč živel v isti vasi kot Bog. V prozi je v enem začetnih poglavij njegov življenjepis tudi zabeležen.

Karikaturnih delov med poglavji je kar nekaj. Tem spodaj sledijo podrobni opisi protagonistov, zanimivosti ali zgolj navideznih ekonomsko propagadnih sporočil, ki to niso. Med njimi se skrivajo tudi tisti stripi, ki se nadaljujejo na večih straneh. Torej ne gre samo za kratke, enostranske stripe, ki so se razvili iz podstripa v Minijih, pasičnih stripih iz Slovenskih novic. Gre ne le za nadgradnjo, ampak za nov aktualen, a perfektno farsiran pogled na to, kakšen bi bil raj danes.

Lunaček se je slike lotil na karikaturističen način. Podobnosti z resničnostjo ni iskati. No, razen pri mačkah. Mačke so tudi resnične. In prijazne. Kot nam pove Lunaček, so pravzaprav podobne Bogu. Ko ta pade iz nebes na zemljo, vedno pristane na nogah.

Med samim stripom zasledimo malo besednega govorjenja. Še največ besedila v oblačku je moč opaziti v stripih, kjer nastopa Jezus. Pri tem mislim na tiste, kjer se ta ne pojavlja kot stranski junak. V tem primeru bi bil verjetno tudi on tiho, nekje v kotu in se igral s svojim križem.

Založeni raj ni zgolj parodija na Sveto pismo, ampak tudi na ljudske zgodbe, nekatere ostale religije in še kaj bi se našlo. Poigrava se tudi z evolucijsko teorijo, kjer enkrat zmaga Bog, spet drugič zmagajo dinozavri. Skozi strip tako postopoma dobivamo občutek, kot da bi brali dokumentarec. Bralec je namreč potisnjen v neko vzvišeno, vsevedno pozicijo, kjer ga narator vodi skozi različna obdobja Boga. Vodi nas od njegovih mladih let, do kreiranja otrok in njegovih najstniških prepirov. Vmes nas prekinjajo reklame, tako kot bi  v resnici gledali televizijo, nenazadnje pa se celo Anonymus Gosch, torej navidezni pravi avtor pričujoče zgodbe znajde v televizijskem studiju na pogovorni oddaji.

Ne gre pozabiti niti tega, da je strip pretrpel kar nekaj problemov, preden je bil  v resnici izdan. Svojo premiero je doživel v avgustu letos, vendar po tem, ko je bila platnica enkrat že popravljena. Hiperproduktivnega Lunačka pa to ni odvrnilo od hkratne izdaje stripa Metamorphose Antropomorphice, ki je prvi italijanski stirp s slovenskimi podnapisi in nima popolnoma nobene veze s pravkar obravnavanim Založenim rajem.