O Ralfu Königu smo letos že pisali, saj so pri VigeVage knjige pred še ne letom dni izdali prevod knjige Prototip. V njej se po raju sprehaja pravkar ustvarjeni Adam, ki svet pod vodstvom nadrejenega glasu, zapisanega v gotici, šele dodobra spoznava. Tokrat se v zahvalo še enemu evropskemu projektu spet podajamo v paradiž, a čisto druge sorte.

Strip Super paradiž je v nemščini izšel že davnega 1999 kot naslednik stripa Bullenklöten. Kot rečeno, pa smo prevod v slovenščino dobili zaradi pobude društva ŠKUC in Legebitre, ki sta s pomočjo Norway grants strip slaba dva tedna tudi brezplačno delila, dokler ni žal pošel.

Prevoda stripovskega albuma tega 55-letnega avtorja se je tokrat lotil Milan Štefe. Zagotovo mu štejemo v plus, da je upošteval živost jezika in slengovske izraze v slovenščini subtilno in nemoteče vpeljal v oblačke. Na trenutke se je simpatično lotil tudi prevodov imen, kjer se srečamo na primer z glavnim junakom z imenom Paul Rittreizer [rit-rajcer]. Vseeno se je posegov v besedilo lotil pretirano, ko se je odločil posloveniti tudi nekatera besedila pesmi. Tako na primer v stripu vizualno prisluhnemo Janu Plestenjaku in Sestram ali pa med premikanjem kanalov naletimo na Marijev večerni šov, medtem ko smo dve tabli pred tem izvedeli, da se nahajamo v Kölnu. Ker ne gre za otroško literaturo, je ta umestitev precej nepotrebna. Namesto da bi nam prevajalec pustil, da se informiramo še o nemški pop kulturi, brez pravega smisla vsiljuje slovenski rumeni tisk in ga postavlja ob bok Heinzem in Fordom.

Za kakšne vrste paradiž gre tokrat? Super paradiž je rajska gejevska plaža na otoku Mikonos, kjer se, navajamo, »ni treba skrivati pred strejti«. Ponovno se torej srečamo s Königovimi tipičnimi velikonosimi liki, ki se tokrat ukvarjajo z avtorjevimi ljubimi tematikami spopadanja z vsakodnevnimi stereotipi LGBT kulture.

Dopustniški momenti v prvi zgodbi hitro nakažejo, da bo šlo za bolj ali manj romantične podvige dveh promiskuitetnih moških na dopustu, ki tudi govorita predvsem o – seksu. Tudi same besede promiskuitetno se avtor kasneje v stripu loti s kirurško natančnostjo. A vrnimo se k moškima na plaži. Počitnice preživljata tako, da srečujeta tipske predstavnike različnih kultur v dopustniškem ambientu. Ljubitelji jezikov so tako popeljani tudi po koktejlu evropskih jezikovnih fraz.

Črno obrobljeni možički so tokrat tudi pobarvani z akvareli, ampak servirani na črno-beli barvni skali. Vmes se na posameznih panelih pojavijo celo resnične, vendar retuširane vedutne fotografije tako z Mikonosa kot iz Nemčije, ki jih avtor prefinjeno vpelje med svoje like. Manj posrečena je izbira črkovne oblike, ki sumljivo spominja na oblikovalski strah in trepet – comic sans. V originalu je črkopis namreč precej debelejši in podoben rokopisu, medtem ko je slovenski malo okoren in prej podoben rokopisu kakšnega lepo pišočega četrtošolca.

Iz sproščenega fuka na plaži nas avtor, ki v humorju briljira, popelje v zgodbo o zaljubljenosti. To prinese s seboj tudi dvojen pogled na zvezo dveh vpletenih, ki je polna razprtij in vstopanja ne– ali pač– pomembnih tretjih oseb. Druga zgodba nas popelje v domače okolje protagonista Paula Rittreizerja, ki se začne s predavanjem o povezavi pedrov, kot jim sam reče, in, citiramo: »evolucije, ki si je pred milijoni let izmislila heteroseksualni razmnoževalni sistem, ki je nam pedrom zakompliciral življenje, kar je svojevrsten paradoks, saj se nas temeljne postavke tega življenja tako rekoč sploh ne tičejo«. Konec citata. Že sama zgodba o spolnosti za zabavo namesto za nadaljevanje vrste je tako zanimivo branje, da imate vsaj en trden razlog, da Super paradiž vzamete v roke, če ne bodo te ob branju zaposlene kje drugje.

Skozi različne vrste komedije pa se vseeno srečamo tudi z resničnimi in perečimi tematikami, s katerimi se srečujejo tudi pripadniki LGBT kulture. Mednje sodijo nepriznavanje spolne usmerjenosti s strani družine, različne spolne bolezni, družbeno sovraštvo, izhajajoče iz heteronormativnosti, kar najdemo v svetu, ki navidezno stremi k čim manjšim deviacijam in hkrati zapada v religijske nebuloze in podobno.

V tretjem delu ponovno srečamo prej brezskrbnega Paula, na katerega se šele zdaj zgrnejo tegobe, ki so prej mučile zgolj druge. Začuda pa jih občuti ob enem večjih gejevskih praznikov – na praznovanju obletnice velikega upora v Stonewall Innu – Paradi ponosa, brez katere pač ne bi šlo.

Ralf König je tako z občutno predolgim zamikom ponovno presenetil slovensko občinstvo s še enim prevodom odličnega dela Super paradiž, ki je tokrat izšel v zbirki Lambda. Pri tem ne pozdravljamo zgolj pobude za nove prevode tega avtorja, ampak tudi dejstvo, da se je stripovski album uspel uvrstiti v to sicer knjižno zbirko. Boj za toleranco med družbenimi skupinami je torej podprl tudi nediskriminiranje stripov nasproti ostalim knjižnim delom.