Japonska, hlapčevska dežela
Japonska je že od začetka meseca v diplomatskem sporu s Kitajsko, ki se je zaostril do trgovinske vojne med državama. Spor se je začel, ko je sedmega novembra novo izvoljena premierka Sanae Takaichi v nagovoru japonskega parlamenta rekla, da je Japonska pripravljena vojaško intervenirati v primeru kitajske invazije Tajvana. S tem je končala prej obstoječo politiko neopredeljevanja japonske vlade do tega vprašanja. Kitajska vlada, ki si uradno lasti Tajvan, se je nemudoma odzvala z ogorčenjem – kitajske turiste so pozvali, naj ne obiskujejo Japonske, poslali so mornariške patrulje okoli otokov, ki si jih lastita obe državi, ter ponovno prepovedali uvoz japonskih rib in morske hrane. Srečanje med premierko in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom prejšnji teden ni uspelo pomiriti odnosov med državama. Odziv Takaichi je namreč bil, da se bo v prihodnje izogibala podobnih izjav, za prvotno izjavo pa se ni opravičila.
Kar naredi spor zanimiv za zahodne medije, je, kot kaže, vloga nove japonske premierke, prvakinje Liberalno Demokratske stranke, Sanae Takaichi, ki se zgleduje po Margaret Thatcher. Mnogi zahodni mediji, ki jim je v interesu predstavljanje Japonske kot sodobne, napredne države, so se v svojem poročanju osredotočili na standardne liberalno feministične puhlice o dejstvu, da je Takaichi prva ženska na položaju premierke. Končno ima globoko konservativna, patriarhalna japonska družba žensko šefico, ki ni zgolj ženska, temveč tudi bobnarka v heavy metal bandu. Prava girlboss ikona. Toda v svoji politični zgodovini je znana predvsem kot zagrižena konservativka, ki je nasprotovala istospolnim porokam, spremembam v pravilih nasledstva cesarske družine ter zapisovanju priimka žensk v poročni registrar. Med volilno kampanjo je obljubljala strožje pogoje za priseljevanje v Japonsko in strožji nadzor nad tujci, ki prebivajo na Japonskem. Konzervativna, reakcionarna ženska za konzervativno, reakcionarno stranko.
Liberalno Demokratska stranka, krajše LDP, je namreč na Japonskem na oblasti že od leta 1955, ko sta se združili Liberalna in Demokratska stranka. Že od samega začetka je bila stranka proameriška in je nasprotovala povezovanju med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Od petdesetih do sedemdesetih let 20. stoletja je stranka prejela več milijonov dolarjev finančne podpore ZDA zaradi svojega protilevičarskega delovanja. V svojih sedmih desetletjih na oblasti se je LDP ustalila kot podpornica odnosov z ZDA, podpornica ponovnega oboroževanja Japonske in nasprotnica delavskih pravic kot globoko reakcionarna stranka. Takaichi tukaj ne predstavlja zgodovinske spremembe v politiki stranke, ampak se v slogu drugih ustaljenih desničarskih strank obrača k bolj odprto fašističnim strujam.
LDP je v vladni koaliciji z Japonsko stranko za inovacije, ki zagovarja odpravo omejitev oboroževanja japonske vojske, poleg tega pa se prilagaja tudi opozicijski fašistični, protimigrantski Stranki politične participacije in obljublja novo zaostrovanje migrantske politike. V predvolilnih nagovorih je Takaichi prav politiko do migrantov razglasila za temeljno problematiko, zaradi katere LDP izgublja podporo, saj po njenih besedah ta ni dovolj ostra. Tako je že napovedala, da bo januarja naslednje leto njena vlada sprejela nov sveženj zakonov, s katerimi bo še lažje iz države deportirati migrante.
Spor med Kitajsko in Japonsko predstavlja še en obrat k fašistični strani japonskega desničarstva, ki ne apelira zgolj na japonske volivce, temveč daje tudi jasen znak podpore Združenim državam Amerike. Politika LDP-ja do ZDA je bila vedno »prijateljska«, v resnici hlapčevska, in premierka je še vedno pripravljena nadaljevati s hlapčevskim odnosom do svetovnega hegemona. ZDA ima na Japonskem kar 15 aktivnih vojaških oporišč, Japonska je zanje ključno vojaško oporišče v Tihem oceanu in vzhodni Aziji. Predsednik ZDA Donald Trump spora med Japonsko in Kitajsko sicer ni uradno komentiral, je pa seveda Japonska premierka po srečanju s kitajskim predsednikom Xijem izvedla še telekonferenco s Trumpom, v kateri je večkrat poudarila pripravljenost na sodelovanje z ZDA. Tovrstno hlapčevsko prilizovanje ZDA tudi ni nekaj, kar je zgolj lastnost nove premierke, Japonska je že julija letos pod vodstvom takratnega premierja Shigeruja Ishibe z ZDA podpisala trgovinski sporazum, ki je podložno sprejel Trumpove carine ter se ponovno zavezal k ohranjanju vloge Japonske kot vdanega podanika ZDA.
Da tukaj ne gre za nekaj novega, temveč zgolj ohranjanje obstoječega statusa, pove tudi dejstvo, da je Kitajska že prej v znak protesta proti japonski politiki prepovedala uvoz japonske hrane, in sicer leta 2023, ko je Japonska v morje spustila vodo, ki je bila kontaminirana med jedrsko katastrofo v Fukushimi leta 2011.
Japonska vlada tako nadaljuje spodkopavanje odnosov s svojo največjo poslovno partnerko Kitajsko predvsem zato, da bi ohranjala hlapčevske odnose z ZDA, ki je po trgovskih odnosih na drugem mestu že od leta 2004. Najnovejše zaostrovanje odnosov je tako zgolj še eno v dolgem nizu podobnih incidentov, s katerimi se LDP na vse pretege poskuša oddaljiti od Kitajske in približati ZDA, ki Japonski v zameno za to zna nuditi zgolj carine ter prisotnost ameriških vojakov na japonski zemlji. Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
Dodaj komentar
Komentiraj