V drugem delu madžarskega cikla predstavljamo kratke zgodbe Kinge Tóth.

V nekem filmu sedim na vlaku. Skozi okno vidim svojo roko, kako piše. Glasba v ozadju je čist’ okej, zvoka potujočega vlaka in vetra se lepo ujameta. Na ekranu pa sem videti, kot bi bila ovita v celofan, tako kot krma in slama v teh hribih. Ne vem, kako se ta film konča. Vlak pelje v ovinek, jaz pa še kar nisem prispela.

Besedila je prevedla Hana. Za lekturo je poskrbela Irena. Tehniciral je Linč, brali sta Schwa in Živa.

Naslovna fotografija: SHAPE+