Šel sem, mi je rekel, tako s krivcem v roki in našel sem jih obkoljene, zvlečene, psovane. In ko sem bil že na tem, da rečem, stojte, živali, sem jo videl, Gusjas, mi pravi. Sedela je sredi množice kot pretepen otrok in zrla v nas. Z očmi je begala in k prsim stiskala snop zvezanih listov s sukancem, spomnim se ga, kako mi je povedal in zajokal. Bilo je prvič, da sem videl Kiriakosa jokati. Bog me je kaznoval, Gusjas, mi je rekel, ker ni prav, da mož dvakrat da besedo za eno in isto stvar. 

*

Papamarkos je rojen v Malesíni leta 1983. S pisanjem se je začel ukvarjati že v srednješolskih letih, akademska pot pa ga je zanesla na študij zgodovine. Papamarkosovo ustvarjanje je precej razvejano: zanima ga žanrska literatura, predvsem znanstvena fantastika in grozljivka. Ukvarja se tudi s stripom. Doslej je v strip priredil najpomembnejše delo kretske renesančne književnosti, roman v verzih Erotokritos Vitsendzosa Kornarosa in spisal izvirni scenarij za strip Gymna Osta – to bi v slovenščino prevedli kot Gole kosti. Gjak je njegova najuspešnejša zbirka, ki tudi po tematiki izstopa iz njegovega opusa. Zanjo je prejel nagrado Akademije v Atenah in nagrado revije O Anagnostis, po njej pa je nastala tudi odrska uprizoritev Narodnega gledališča Severne Grčije. Poriv za zbirko je dobil med pripravo svojega doktorata, v sklopu katerega se ukvarja z maloazijsko katastrofo. Gjak po albansko pomeni kri, prelito iz maščevanja. V njej popisuje travme nekdanjih vojakov v turško-grški vojni. Zgodbe so zapisane v rumelijskem dialektu, blizu standardne grščine, ki se v delu prepleta z arvanitskim dialektom, jezikom albanske manjšine v Grčiji, ki je tudi govorica avtorjevih prednikov.

*

V tokratnem Tu pa tamu: kratka zgodbia Čas je, da gremo iz zbirke Gjak Dimostenisa Papamarkosa.

*

Oddajo je pripravila Nastja. Odlomek je iz grščine prevedla Sara Križaj. Lektoriral je Blaž. Tehniciral je Kramar. Brala sta Biga in Čeh.