Ko ni bilo šole, skoraj ni bilo dvoma, kje se nahajam … Bila sem na barki. Vodo sem zajemala z vedrom in čistila palubo. Zajemanje vode z vedrom ni mačji kašelj. Potrebna je pravilna tehnika. V ravno pravem trenutku moraš, [navihano] švrk, potegniti vedro, da ta ne udari ob ograjo in ne opraska lesa. [ponosno] Tako. Kasneje me je oče vzel s sabo na potovanja. Takrat smo imeli še našega Manolakija [manolákija], ki me je naučil trik. Pokazal mi jih je veliko, ampak ta, ta se mi je res vtisnil v spomin. Kumaro najprej opereš v morju, jo nato znova potopiš v vodo, da se napije slane vode, in vanjo zagrizeš skupaj z lupino. Zopet posoliš v vodi, ugriz. Posoliš, ugriz. Enako deluje tudi s paradižnikom. 

*

Evgenio Fakinu, rojeno leta 1945 v Aleksandriji, zanima magičnorealistični izraz. Njene protagonistke so pogosto ženske. Zanima jo obstoj ženske v strogem patriarhalnem kontekstu in njen izstop iz tega konteksta, ki zaznamuje grško tradicijo. Pogosto imajo njene protagonistke posebne moči, zato so večkrat označene kot čarovnice: usoda ne samo grških, pač pa univerzalno historično izkustvo ženske, ki se upira patriarhalnemu redu.

*

To nedeljo ob 18. uri v oddaji Tu pa tam odlomek iz romana Evgenie Fakinu, Astradeni.

*

Oddajo je pripravila Nastja. Odlomek je iz grščine prevedla Deja Novak. Lektoriral je Aleš. Tehniciral je Kramar. Brali sta Špela in Živa.