»Ne vem,« je zamišljeno rekel mladenič, »ampak zdi se mi, da nimate prav. Protislovja na Zemlji so večja, to je res, njena narava razdaja udarce in smrt bolj širokogrudno kot naša. Razlog tiči morda v bogastvu zemeljske narave, ki je že v osnovi neprimerljivo večje, Sonce pa ji namenja več svoje žive sile. Poglejte, koliko milijonov let je naš planet starejši, njegovo človeštvo pa je vzniknilo zgolj nekaj deset tisoč let pred vašim, zdaj pa prednjači v razvoju pred njim le nekje dvesto do tristo let. Naši človeštvi se mi zdita kot dva brata. Starejši ima umirjen in uravnovešen značaj, mlajši pa vihrav in sunkovit. Mlajši brat porabi manj časa in dela več napak: vaše otroštvo je bilo bolehno in nemirno, zdaj pa ste v prehodnem obdobju mladosti, pogosto se soočate z bolečimi, sunkovitimi krči. Ampak, ali ne bo iz tega izšel umetnik-ustvarjalec, ki bo večji in silnejši od svojega starejšega brata in bo bolje in bolj bogato okrasil našo Veliko Naravo? Ne vem, vendar se mi zdi, da bi lahko bilo tako.«

***

V tretjem delu cikla Ruske znanstvene fantastike ste poslušali odlomek iz romana Aleksandra Bogdanova Rdeča zvezda. Prevedla ga je Anja Banko, uredila Anja Z. in Vid. Uvedel in posnel Vid.

Interpretirala sta Biga in Lovrenc. Tehniciral je Makis.