Sodobna finska proza III: Rikka Pulkkinen

Oddaja
17. 5. 2020 - 18.00

»Zakaj ne slikaš ljudi? Zakaj ne slikaš Else ali svoje hčere?«

»Ne slikam ljudi,« reče osorno. »Nikoli jih nisem slikal.«

»Mogoče bi jih moral.«

»Mogoče bi ti morala priti na moja predavanja na univerzi. Predaval bom o Jacksonu Pollocku.«

»Od Pollocka mi postane slabo.«

»Preveč barv?«

»Preveč kapljajočih barv, nered, kot da bi bil svet svinjak. Kar potrebujejo njegove slike, sta krtača za ribanje in nekaj borovega mila, preden jih postavijo na ogled.«

***

Rikka Pulkkinen: Totta (True, prevod v angleščino: Lola Rogers)

Prevod: Žiga Fabjan

Lektura: Barbara Slivnik 

Glasba: Andrej Pervanje 

Brala sta: Nejc Bahor - Biga, Klara Gajšek 

Tehnik: Linč

Naslovnica: Akseli Gallen-Kallela - Mit o Aino (triptih, 1891)

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.