Cenjeno poslušalstvo, dobrodošli v tretji oddaji cikla Sodobna grška proza, v katerem pregledujemo in prečesujemo produkcijo atiškega polotoka. Danes se bomo posvetili Zirani Zateli, ki je znana in večkrat nagrajena grška prozaistka. Kot bomo tudi slišali v odlomku, je otroštvo vseskozi pomemben vir navdiha za pisateljico: preživela ga je med očetovimi polji tobaka in njegovim kinom, kjer je z materjo prodajala prigrizke in gledala filme. Do danes je ostala strastna cinefilka, ki ima prost vstop v večino umetniških kinov v Atenah in ki vsak film, ki si ga ogleda, popiše in katalogizira. Iz otroških let na vasi, kjer so pridelovali tobak, pa ji je ostala tudi ljubezen do živali in do cigaret. O otroštvu pravi, da je človekova prava domovina, saj so se nam v otroštvu zgodile vse pomembne stvari, tudi če se takrat tega nismo zavedali.

Rodne kraje je prvič zapustila pri devetnajstih letih, ko je spontano odpotovala skupaj s svojo prvo ljubeznijo, nemškim hipijem, in naslednji dve leti preživela v različnih evropskih mestih, vse dokler se ni leta 1973 vrnila v Atene. Študirala je igralstvo in nekaj časa delala v gledališču in na radiu, vendar je ta poklic kmalu opustila, saj se je zavedela, da je njena edina poklicanost pisanje. Čeprav je pisala od malih nog vse do triintridesetega leta, ni občutila potrebe, da bi kaj objavila, tako da je njen debi, zbirka kratkih zgodb Lanska zaročenka, izšel šele leta 1984. leta 1986 ji je sledila druga zbirka, naslovljena Prikupna v samoti. Leta 1993 je izšel roman Ob volčjem svitu se vračajo, za katerega je naslednje leto prejela državno nagrado za najboljši roman. Leta 2001 je izšel njen drugi roman Smrt je prišla zadnja, ki je hkrati prvi del trilogije S čudnim imenom Ramandis Erevus. S tem romanom je požela ogromen uspeh in bila zanj ponovna nagrajena z državno nagrado za najboljši roman. Leta 2005 mu je sledila daljša avtobiografska novela Njen lastni zrak, leta 2006 pa knjiga Čudežne šibe mojega brata, posvečena razstavi rezbarstva Hristosa Karakolisa v muzeju Benaki. Štiri leta kasneje je izšel drugi del trilogije v nastajanju z naslovom Tisočkrat strast. Leta 2010 je prejela nagrado Inštituta Petrosa Harisa za celotni pisateljski opus. Leta 2017 je objavila knjigo Zvezki sanj, izbor iz svojih resničnih sanjskih dnevnikov. Sanje so bile za pisateljico vedno izredno pomembne, v obdobjih brez sanj se je namreč počutila oropano. V njenem življenju so imele vlogo tako navdiha kot vodila.

V oddaji bomo prisluhnili odlomku iz novele Njen lastni zrak, v kateri v liričnih epizodah pripoveduje o svojem otroštvu in najstniških letih ter opisuje svoje življenje do trenutka, ko zapusti Grčijo in se prične njeno tavanje po tujini po sledeh »tako prividne kot resnične ljubezni«, kot pravi pisateljica. Pripoveduje o svojih starših, o izletih v Solun, o svojih mislih in knjigah, ki jih je brala, o prijateljih, službi in prvih ljubeznih. V prevedenem odlomku opisuje potovanje s prvimi razšklepetanimi avtobusi iz svojega malega mesteca v Solun ter skrivnostni vtis, ki ga je nanjo naredila mračna zgodba o morilcu in posiljevalcu, ki je napadal ljudi v parku Seih Su v Solunu v petdesetih letih prejšnjega stoletja in so mu nadeli vzdevek Zmaj iz Seih Suja, za njegove zločine pa je verjetno plačal napačni človek. Prisluhnimo! (spremno besedo je napisala Lara Unuk)

***

»Kakšna vlaga je Tam doli … zaradi morja, veš, klima. Samo pomisli, živiš tam, češ da kot pravi gospod, češ da daleč od koz in ovc, kosti pa ti škripajo.«

Spet v poletnih mesecih pa so ocene šle še dlje:

»Že mogoče, da se mi tukaj kuhamo, ampak ko bi ti videla, kaj se dogaja Tam doli! Gorijo …«

Ali se kuhaš ali goriš, smo si mislili, to pa je res velika razlika.

***

V tretjem delu oddaje Tu pa tam smo iz cekarja sodobne grške produkcije prisluhnili Zirani Zateli v prevodu Lare Unuk. Brali sta Pia Nikolič in Špela Setničar, tehniciral je JurA.