Ko ima kaj za povedati, ko se obnaša tako kot se ji zahoče, kadar se ukvarja s stvarmi, ki jo zanimajo, ko služi svoj denar, kadar ima svoje mnenje, kadar ji uspe ostati svoja, tudi če ji družba narekuje, naj se spremeni, ženska, vsaka ženska, majhna ali velika nima možnosti, da bi ne bila - kurba.

Predstava "Kurba" v gledališču "Glej" pokaže, da ženske lastnosti, kakršnekoli pač so, niso njene prednosti, ampak le problemi in napake, in tako od začetka pa do konca njenih dni.

Ko umre, je ženska pač mrtva kurba.

Seveda ta predstava ni o ženskah, niti o kurbah ni, je pa o družbi. Je tudi o odnosu katoliške cerkve tako do splava kot do duhovniških posilstev. Secira podobo žensk in moških v medijih. Izpostavlja družbo polno problematičnih ali pa vprašljivih enostranskih pogledov, saj, če se naličiš, ni v redu, če se ne naličiš, pa tudi ne.

Sliši se banalno, dokler ne začneš naštevati banalnosti, ki komu niso po godu, in se zaveš, da jih je preveč, da se prepoznaš v vsaki.

Avtorico knjige "Ko je ženska kurba/ko je moški peder" Vedrane Rudan moti posploševanje, neumnost, stereotipi, zaničevanje drugega, zanikrnost. Rudan govori, piše in kaže s prstom na anomalije, prisotne tako v hrvaški sodobni družbi kakor tudi v vsaki drugi družbi. Zato so njene knjige prevedene v številne jezike in marsikje uprizorjene. Ker besedilo zadane v polno.

V Sloveniji se je dramatizacije, torej predelave knjižnega teksta v besedilo gledališke predstave, lotil režiser Mare Bulc. Povlekel je paralelo med dvema sredinama, med hrvaškim in slovenskim vsakdanjikom in ustvaril izjemno močno predstavo.

Violeta Tomič v pričajoči monodrami nagovarja prepričljivo, odločno, močno. Vloga zrele ženske, ki reflektira, percipira, se ne odreče sebi in  spregovori o svojih napakah, ji je pisana na kožo. Violeta Tomič letos obeležuje 25 let odrskega dela in ji verjamemo, ko govori o življenju.

Ogled predstave je nujen za vse polnoletne, za ženske, za moške, za kurbe, za kristijane.

O predstavi pisala Iva A. Boras