Metelkova mesto:

 

Chanel Zero ob 22:00: DubLab: GHETTO ROOTS / all night session - Ghetto Roots Cultural Educational Arts & Musical Program je bil ustanovljen nedavno in sicer v letu 2015 s strani dveh hrvaških selektorjev Ras Sale I (YARDSTEP) & Leona Lioness (GIRLSLOVEDUB)

 

Glasba izven:

 

Novi trg ob 19:00: Big Band Theory

Vstop prost

 

Španski borci, Velika dvorana, ob 19:30: Orkester Mandolina Ljubljana - Številke in črke

Ste že opazili, kako pogosto se v naslovih skladb pojavljajo številke (npr. ena, 99, devet milijonov, ...)? Ali kratice, ali samo posamezne črke? Ali kolikokrat si skupine nadenejo ime sestavljeno iz številk in/ali črk (npr. U2, KLF, UB40, da ne omenjamo OML)?
Tokrat se bomo v skladu s prednovoletnim časom zavrteli v zabavnejših ritmih in poleg rocka in popa posegli tudi po drugih zvrsteh (jazz, swing, etno, … celo klasika) v skladbah, katerih rdeča nit bodo seveda: "številke in črke". Za pokušino dodajmo le nekaj naslovov, ostali naj ostanejo presenečenje: One, ’39, 99 Luftballons, Pennsylvania 6-5000, Nine Million Bicycles, Portorož 1905, ...

Avtorji: Orkester Mandolina Ljubljana, dirigent Andrej Zupan /

120 minut s premorom / 15€

 

Galerija Bar Trenutek ob 20:00: Free Pajzl Art – Aleksander Mežek

Brez vstopnine

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana: Oder pod zvezdami ob 17:00: Škrt škrt kra čof!

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepri

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.
Ko otroci spremljajo zgodbo o nočnih strahovih malega žabca, je tudi njih malce strah, ker se poistovetijo z glavnim junakom, skupaj z njim iščejo rešitev in tolažbo ter hkrati razrešujejo svoje napetosti in težave. Tudi gledališka predstava lahko postane prostor, v katerega otroci "vstopijo" in ugotovijo, da ni tako hudo, če si majhen in boječ. Tovrstne zgodbe otrokom podajajo pomembna sporočila: da strah obstaja in da ima vsakdo lahko svoje strahove.
Belgijska ilustratorka in pisateljica Kitty Crowther (1970) je leta 2010 za svoje delo prejela prestižno svetovno nagrado za otroško literaturo Astrid Lindgren. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da so v njenem svetu vrata med domišljijo in realnostjo široko odprta. Avtorica je napisala in ilustrirala kot štirideset knjig, ki so prevedene v dvajset jezikov. V slovenščini se je prvič predstavila leta 2012 prav s slikanico Škrt škrt kra čof!.

Vstopnina: 5.00 €

 

Mini teater:

17:30: Sapramiška 2 - Sapramišja sreča

Sapramiška, ki jo vsi dobro poznamo, tokrat išče srečo. Noče namreč poslušati prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden bo prišla zima. Ošabno jih zavrne, ko pa snežni metež podre njeno domovanje, postane tako črnogleda, da si želi le še umreti. Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene, pri njej ostane le Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo. Sapramiška začne dobesedno uresničevati pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Pot do kovačije je zahtevna in polna nevarnosti, in črnogleda Sapramiška jadikuje nad svojo usodo. Kljub temu varno prispe do Kovača, pri katerem vso noč kuje svojo srečo – majhno srce. Zunanji znak sreče spremeni tudi Sapramiškin pogled na svet – nič več ni pesimistična, in to kljub temu, da se ji na poti domov zgodijo neprijetne reči, saj ugotovi, da je na življenje mogoče gledati tudi optimistično. Vse nesreče, ki se ji pripetijo na poti domov, bi namreč lahko bile še dosti hujše. In medtem ko je kovala svojo srečo, so ji prijatelji postavili novo domovanje in ji tako povrnili za vsa njena dobra dela.
Sapramiška spozna, da je dobro imeti prijatelje, da je to prava sreča ter da se dobra dela, prijaznost in gostoljubnost povrnejo z dobrim. V zgodbi nastopajo personificirane živali, ki jih že poznamo iz avtoričinih predhodnih pravljic: veverica, šoja, zajec, žaba, pa tudi človeški lik, kovač.
Zgodbo Sapramišja sreča Svetlane Makarovič sta vizualno predstavila tandem son:DA (Metka Golec in Miha Horvat), kostumi pa so delo Ane Savić Gecan. Mehke, tople linije in presenetljive podrobnosti bodo pričarale zelo realistično občutje pravljičnega sveta, v katerem živali poosebljajo človeške lastnosti.
Predstava je primerna tako za najmlajše in malo večje otroke, ki v pravljici prepoznavajo situacije iz resničnega sveta, pa tudi za odrasle, ki se lahko ob pravljičnih likih ponovno spomnijo na tisto, kar je v življenju najpomembnejše – na prijatelje in odgovornost za lastno srečo.

18:00 Vsi tukaj, vsi skupaj, lutkovna predstava

Po motivih slikanic Vsi tukaj, vsi skupaj (Anja Tuckerman in Tine Shulz) in Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev (Rafik Schami in Ole Konnecke) v prevodu Tine Mahkota (Založba Zala, 2015)
Očka je velik in močan in zna vse, še celo čarati! Ampak, glej no, tak velik mož, pa se boji tujcev! Hčerki se zdi to čudno, zato razmišlja, kako naj svojemu pametnemu in pogumnemu očku prežene strah. Mogoče bo rojstni dan njene prijateljice, ki prihaja iz Tanzanije, odlična priložnost?
Zadnje mesece so v Sloveniji v ospredju pogovori o protestih proti nastanitvi azilantov, kar prav gotovo prodre tudi v svet naših otrok. So ti protesti posledica strahu pred begunci, je ta strah morda upravičen? Ali gre res samo za strah pred begunci? Strašimo s tem tudi otroke ali so za njih takšni strahovi tuji in problemi premostljivi?
Kaj vemo o življenju otrok v Siriji, Iraku, Afganistanu ….? Se starši in učitelji res bojijo otrok? Spoznajmo različne kulture, ne zavračajmo jih, saj to kaže samo na našo nevednost in ksenofobičnost. Učimo se drug od drugega in prav nič nas ne bo več motila različnost. In tukaj je srčika naše ideje za projekt po motivih dveh slikanic, ki govorita ravno o tem. Zgodbi slikanic Vsi tukaj, vsi skupaj in Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev pokažeta, kako nas strah pred drugačnim hromi in kako nas spoznavanja in sprejemanje naših različnosti bogatita.

 

Galerija ŠKUC ob 19:00: Iskanja brez naslova, prostorsko-zvočni performans

Barbara Kanc v sodelovanju z April Veselko in Samom Kutinom predstavila z naslovom.

Gre za zadnjo ponovitev predstave, nastale leta 2014.

Vstop je prost, zaradi omejenega števila sedežev priporočamo rezervacije

 

MGL:

ob 20:00 Kinderland

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni (Călăraşi) v Moldaviji. Po študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je leta 2001 doktorirala iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Kot avtorica in urednica se je ukvarjala z medvojnim romunskim romanom, protikomunističnim izseljenskim gibanjem in komunistično cenzuro. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an în Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Za odlomek iz Kinderlanda je leta 2014 prejela kristal Vilenice, leto kasneje pa je tej ugledni mednarodni nagradi sledila slovenska izdaja romana, ki je v prevodu Aleša Mustra izšla pri založbi Modrijan. Tako je Liliana Corobca postala znana tudi med slovenskimi bralci.

Moldavija, ki leži med Romunijo in Ukrajino, velja za najrevnejšo evropsko državo. Njeni prebivalci množično zapuščajo svoje domove in odhajajo v tujino za boljšim zaslužkom, doma pa ostajajo njihovi otroci, ki odraščajo prepuščeni sorodnikom, sosedom in samim sebi. Z romanom Kinderland, ki je postavljen na moldavsko podeželje in govori o treh prav takšnih otrocih, je Liliana Corobca vznemirljivo popisala ta pereči problem moldavske družbe. Pripovedovalka zgodbe, dvanajstletna Cristina, mora postati mama sebi in bratoma, potem ko sta starša odšla s trebuhom za kruhom v tujino.

Odrska priredba romana, ki jo je po romanu Liliane Corobca napisal Andrej Jaklič, stavi na igriv in odrsko poraben dogajalni okvir. V življenje Cristine in njenih bratcev, osemletnega Dana in štiriletnega Marcela, namreč vstopamo skozi igro iz naslova romana, ki v gledališkem kontekstu dobi povsem nove razsežnosti. "Mislila sem, da Kinder pomeni ›jajce‹," razmišlja sestra in "mama" Cristina. "Potem nam je neki otrok iz tujine povedal, da pomeni ›otrok‹, in nas naučil igrico Kinderland, v kateri imajo otroci vloge starejših." Dramatizacija sledi toku romana, vendar njegova poglavja zgošča in prepleta, jih prevaja v dialog in prilagaja pravilom igre v igri. Na ta način vzpostavi zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo drug za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev.

Veliki oder ob 19:30: Pijani, komedija

Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilihKisik in Iluzije se bomo ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Igra Pijani, napisana po naročilu in leta 2014 krstno izvedena v gledališču Düsseldorfer Schauspielhaus, je z velikim uspehom uprizarjana na številnih evropskih odrih.
Črna komedija Pijani se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem današnjih velemest. V igri nastopa 14 oseb. Prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in več kot dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti sami sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja.
Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razgaliti, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:30: Vesna, muzikal

Matej Bor, izvirna zgodba
Matjaž Vlašič, glasba
Vojko Anzeljc, režija
Janez Usenik, libreto
Miha Krušič, koreografija
Boštjan Grabnar, orkestracije

Le kateri genij je dal maturo glih na pomlad!

Na pomlad, ko sončni žarki postanejo nagajivi, ko se narava odene v zapeljive barve in zadiši po ljubezni, morajo maturant vtakniti nosove med knjižne platnice, se guliti za veliki preskus znanja in zrelosti, ter pozabiti na vse lepote, ki se bohotijo zunaj. A naši trije junaki so prepričani, da do uspeha vodi lažja pot. Umislijo si bližnjico, po kateri jih bo popeljala Hiperbola, hčerka strogega profesorja matematike Kosinusa. Osvojiti Hiperbolino srce in si pridobiti pole za veliki preizkus se glasi formula, ki jo sestavijo, a kaj, ko brihtne glave vanjo vstavijo napačno neznanko. Dekle, ki se pojavi na zmenku namreč ni tista, za katero so mislili, da je profesorjeva hči. In to kar sledi tej sladki zmoti, je nit iz katere se je stkala zgodba romantične komedije, po kateri je prirejen muzikal Vesna.

Muzikal je ustvarila izkušena kreativna ekipa, ki je pred tremi leti na slovenske odre postavila veliko uspešnico "Cvetje v jeseni", avtor glasbe Matjaž Vlašič, režiser Vojko Anzeljc, libretist Janez Usenik, koreograf Miha Krušič in producent Gorazd Slak.

Vstopnina: 32, 27 EUR

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Zid, jezero

"Ni mi šlo v glavo,
zakaj moji špegli drugač
kažejo od njegovih."

Jovanovićeva "celovečerna enodejanka", prvič uprizorjena v Drami leta 1989, je nenavadno, silovito besedilo na meji več žanrov, ki gledalca dobesedno posrka v svet svojih skrivnosti. Dogajanje je postavljeno v dnevno sobo, ki sta jo zakonca Rudi in Lidija že davno pregradila z zidom, zdaj pa vsak svojemu obiskovalcu pripovedujeta o dramatičnih dogodkih izpred štirinajstih let, ki so usodno zarezali v njuno življenje in ga za vselej spremenili. Pred štirinajstimi leti je namreč zgorela sosednja vila, v kateri je s svojo družino živel boemski slikar s precej nekonvencionalnim pojmovanjem svobodne ljubezni in odprtega zakona. Požar je povezan z zločinom, celo umorom otrok, dogodki niso bili nikoli povsem pojasnjeni. Zakonca, ki sta bila samo pasivni priči dramatičnemu dogajanju v soseščini, pa sta se zapletla v vrtinec strasti, ljubosumja, zamer in novih spoznanj, ki je oba pripeljal v svojevrstno norost. Jovanović v svoji psihodrami tako kombinira konverzacijsko igro z elementi napete kriminalke in erotične melodrame. Rudi in Lidija po svoje interpretirata pretekle dogodke, "različnost" njunih pogledov pogosto učinkuje naravnost komično. Gledalci namreč spremljamo paralelno pripoved skozi dvojno optiko. V zabavnih razkorakih prepoznavamo tipiko nekega krhajočega se razmerja, a gre pri Jovanoviću za usodnejše stvari; za ljubezen, seksualnost, norost, obsesije in ne nazadnje za postopno ugašanje strasti, s katerim počasi ugaša tudi življenje.
Krstna uprizoritev v Drami v sezoni 1988/89 se je zapisala v gledališki spomin kot izjemno, močno doživetje. Sugestivne igralske stvaritve Milene Zupančič, Radka Poliča, Polone Vetrih in Aleša Valiča so skozi skrivnostno intimno zgodbo podale univerzalno podobo razdiralnih človeških strasti, ki vodijo v osamljenost, izolacijo in ne nazadnje v smrt. Ponovno branje besedila pa je pokazalo, da se v letih od svojega nastanka ni prav nič postaralo in da še zmeraj fascinira s svojo intenzivno dramsko pisavo, še posebej pa z lucidno analizo "zidov", s katerimi se vse pogosteje obdajamo in ki so danes še bolj boleče aktualni kot v času nastanka igre.

Zid, jezero: nadrealna drama iz soseščine, vendar iz države pred razpadom, pred popolnim zlomom, pred nerazumljivo krvoločno vojno. Zidovi, ki jih zgradijo med sabo ljudje, jezero, v katerem se utopijo otroci, hiša, ki dolgo gori. Kakšna rekonstrukcija je sploh možna in v kaj naj se vrnemo? Mogoče samo v intimno občutje brezizhodnosti, mogoče bi bila ta vrnitev pomiritev, mogoče bi bila taka vrnitev opozorilo?

Divja komedija o zlobi in pohlepu

Škandal, ki je leta 1896 ob premieri Kralja Ubuja komaj triindvajsetletnega Alfreda Jarryja razdelil občinstvo, je nepričakovano napovedal dogajanje v dvajsetem in očitno tudi v enaindvajsetem stoletju, tako na področju umetnosti kot v družbenem življenju. V umetnosti je Kralj Ubu napovedal avantgardne tokove, ki so pometli s tradicionalnimi oblikami, tako nadrealizem, dadaizem kot celo dramo in gledališče absurda in poznejši ludizem. Družbi pa je napovedal pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to v obliki objestne in obešenjaške igre z obilico črnega humorja in brez vsakršnih zadržkov.
Brezobzirni, pohlepni, pogoltni in v resnici strahopetni Ata Ubu, ki ga k divjaškemu prevzemu oblasti in k še bolj okrutnemu totalitarnemu vladanju spodbuja njegova žena, Mama Ubu, parodirana različica Lady Macbeth, vzbuja obilo aluzij. Lahko bi celo rekli, da ima vsak čas svojega kralja Ubuja.

mala drama ob 20:00: Krasni novi svet

"Kdor je večen, ta je srečen.
Kdor je srečen, ta je večen."

V sodelovanju z Umetniškim društvom Osum in Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici ter s finančno podporo Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana.

V Huxleyjevem Krasnem novem svetu so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Geslo novega sveta je "Skupnost, istost, stalnost". Končno so vsi srečni, ni individualne lastnine, ni parov in družin. Vsak pripada vsakemu, vse je od vseh. Ljudje so kloni, proizvajani v laboratorijih po kastah s točno določenim programom, ki se nalaga v možgane že v epruveti. Njihova pot do sreče je skrita v tabletki soma. Tudi starih ljudi ni. Vsi živijo v popolnih telesih popolnega zdravja 80 let, nato se ukinejo. V tem popolnem svetu, v katerem so vsakodnevne skupinske orgije najvišji medosebni bonton in v katerem predvajajo filme z vonji in dotiki, je živeti življenje, uživati in se radostiti privilegij elit in višjih kast. Nižje kaste so srečne, ko služijo višjim. Ni strahu ali ljubosumja; vse emocije se umirijo s tabletko soma in laboratorijskim prilagajanjem možganov.
Če bi želeli dobesedno slediti romanu, je njegovo uprizarjanje tehnično izredno zahtevno in predvsem drago. Tudi režiser Ridley Scott še ni dokončal filma, ki so ga snemali leta 2011. Zato se za režijski koncept v danih okoliščinah neodvisne produkcije pri nas takoj postavi nekaj temeljnih izhodiščnih vprašanj: Kako vstopiti v tehnološko dovršen svet z minimalističnimi odrskimi prijemi in senzorialno poetiko? Kako vzpostaviti interaktivno okolje s številno publiko in ob minimalnem številu igralcev? Nato, ali sploh uprizarjati v slovenščini, če v romanu še Shakespearova dela niso preživela; ni kulture, ni umetniških del, obstaja le en poenoten jezik sporazumevanja? In nenazadnje, iz čigave perspektive vstopiti v zgodbo, da zaobjame vso atmosfero in hkrati jasno izlušči svojo poanto?

 

PTL ob 20:00: Dagmar Dachauer: Wunderbare Jahre / Čudovita leta, Plesna predstava

WUNDERBARE JAHRE / ČUDOVITA LETA - 8. Festival GIBANICA

plesna predstava / a dance performance

Koreografija in ples / Choreography and Dance: Dagmar Dachauer

Dramaturški nasvet / Dramaturgical Advice: Ingrid Türk-Chlapek, Andreja Kopač

Zvočna podoba: Kilian Immervoll

Uporabljena glasba in tekst / Music and Text: Johann Strauss, Wiener Blut

Oblikovanje luči / Lighting Design: Janko Oven

Producentki / Producers: Katja Somrak, Dagmar Dachauer

So-produkcija / Co-production: umfug and Plesni Teater Ljubljana

Projekt je nastal s podporo / With the support of: kulturRaum Klagenfurt, Tanzetage Klagenfurt, Mediterranean Dance Centre (San Vincenti, Croatia), Avstrijski kulturni forum / Ōsterreichisches kulturforum

Zahvala / Thanks to: Zoltan Imely, MGLC

1. NAGRADA – Mednarodni Festival koreografskih miniatur UBUS, Združenje baletnih umetnikov Srbije, Beograd, 2016 / 1st PRIZE – International festival of choreographic miniatures, UBUS, Serbian Associtation of Ballet Artists, Belgrade 2016

Nagrada za najboljšo predstavo po izboru občinstva - Gibanica 2017, bienalne platforme sodobne plesne umetnosti / The Prize for the Best Performance selected by the Audience – GIBANICA 2017, biannual platform of Slovenian contemporary dance art

Odlomek iz kritike

"Koreografinja in plesalka Dagmar Dachauer je Čudovita leta zgradila v sodobnem plesnem kontekstu, v slikovito zasnovanih gibalnih povezavah, ki jim je znala vtisniti reminiscence časa in motivno poseči v zlato obdobje dunajskega valčka."

Daliborka Podboj, Parada plesa

Vstopnina: 5 / 7 EUR

 

SiTi Teater ob 20:00: Brade - komedija

Stand-up / impro

Za zaključeno skupino

A poznate tistega? Pridejo v bekstejž Gorenc, Bosanc in tip iz neke štajerske vukojebine ... Ne, ne poznate! Ker se še ni zgodilo. Se bo pa to jesen.

Boštjan Gorenc - Pižama, Perica Jerković in Gašper Bergant v novem šovu ob obilju svežih šal prinašajo tudi ekskluzivni vpogled v zakulisje stendap scene. Seks v avtu, nenavadni tatuji, vzgajanje otrok in resničnostni šovi bodo le nekatere izmed tem, ki se jih bo dotaknil bradati cvetober slovenske samostoječe komedije.
 

Trubarjeva hiša literature ob 17:00: Literaturino pesniško branje Jernej Županič in Andrej Hočevar (literarni dogodek)

KUD Literatura organizira pesniško in prozno branje Jerneja Zupančiča in Andreja Hočevarja. Dogodek bo vodila Petra Koršič.

 

Knjižnica Šiška ob 18:00: Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric

Na drugem predavanju bomo predstavili afroameriške ženske avtorice kot so Zora Neale Hurston, Toni Morrison, Alice Walker in Maya Angelou. Pogledali bomo, kako v svojih delih naslavjajo lastno izkušnjo rase in spola, v kolikšni meri lahko njihove misli označimo za feministične ter poskušali ugotoviti, kako se v svojem pisanju približujejo ali razlikujejo od svojih sodobnic prek Atlantika.
Petra Meterc je prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.
Cikel Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric podpirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana – URAD za mladino, v okviru programa Škratova čitalnica

 

KOŽ ob 18:00: Rok Černe: Life lynx, predavanje

V projekt LIFE Lynx je aktivno vključenih 5 držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija) in glavni cilj projekta je preprečitev izumrtja dinarsko-alpske populacije risa in zagotovitve njegove dolgoročne ohranitve, ki je možna samo s široko podporo javnosti in znanstvenimi orodji temelječimi na najnovejših znanstvenih dognanjih. V projektu bodo z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov v Slovenijo in na Hrvaško ter s tem preprečili izumrtje naše populacije. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS.

Brez vstopnine

KOŽ ob 18:00: Nova frekvenca: Igor Matković, pogovorni večer

Nova frekvenca prinaša iskrive pogovore o glasbi, ustvarjanju, življenju in družbi z avtorji najvidnejših izdaj jazzovske glasbe preteklega leta. Album State of KU je delo trobentača Igorja Matkovića, ki bo skozi pogovor z Nino Novak, univ. dipl. muzikologinjo in kritičarko ter ustanoviteljico portala Jazzetna, spregovoril o pedagoških vplivih, vlogi odhoda na študij v tujino in vključenosti v lokalno okolje.

Brez vstopnine

 

MSUM ob 19:00: Ana Jovanović: Metaforičnost mišljenja, čistega mišljenja, predavanje

Ali je metaforičnost izsledljiva v okviru čistega mišljenja? Če je, potem je najustreznejši preizkusni kamen načelo, na katerem stoji in pade vsako mišljenje, ki hoče biti čisto (mišljenje): načelo identitete, A=A.

 

Bežeče sličice!!!

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Youth in Yugoslavia – Čefurji raus! (filmska projekcija)

Društvo študentov zgodovine (ISHA) vabi na ogled filma Čefurji Raus!. Po ogledu filma bo sledila diskusija o odraščanju v času Jugoslavije.

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

18:00 Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick), Michael Showalter / ZDA / 2017 / 120'

Film, v katerem priljubljeni stand-up komik Kumail Nanjiani odigra epizodo iz lastnega življenja, je očaral občinstvo in kritike na festivalih v Sundanceu in Locarnu.

20:30 Kabinet čudes (Wonderstruck), Todd Haynes / ZDA / 2017 / 117'

Film Todda Haynesa (Daleč od nebes, Carol) je skrivnostna sestavljanka o dveh otrocih, ki odraščata pol stoletja narazen, a ju povezuje ista usoda. Po knjigi Briana Selznicka.

Mala dvorana ob 19:00: Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

18:00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'

20:45 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'