Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu ob 21:00: SAV (Danska) je duet oz. projekt Mije in Larsa, dveh mladih, uveljavljenih predstavnikov kopenhagenske alternativne pop-rock in jazz scene. Ustvarjata improvizirano glasbo, ki presega žanerske okvirje - segajoč od minimalnega ambientalnega zvoka, preko jazz variacij, nu-wave-a in občasno tudi hard core noise izraza. Vstopnina: 3€.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: 3 Kings Soundstation - Na svojih nastopih vrtijo roots, new roots, dub in še kaj sorodnega reggae muziki. V teh letih se je nabralo tudi kar nekaj zvočnikov, kateri tvorijo njihov 10 kw sound system, katerega imajo željo čim večkrat postavit in širiti pozitivno energijo reggae muzike. Tokrat s svojim DJ setom na DubLabu.

 

Tovarna Rog:

Modri kot ob 20:15: Prebranec #40

Skozi zimski mraz in pomladno svežino smo se prigrizli do štiridesetega Prebranca.
Zaznamovale ga bodo naslednje avtorice:
MOJCA KUMERDEJ (nagrada kritiško sito, nagrada Prešernovega sklada in nominacija za nagrado kresnik za roman Kronosova žetev),
ANJA MUGERLI,
ANA JARC (nagrada za najboljšo kratko zgodbo na natečaju Rdeča nit)
in članica Prebrančeve ekipe VERONIKA DINTINJANA.
 

Glasba:

 

Kavarna hotela Union ob 20:00: Koncert ženske pevske skupine Kvali

Ženska pevska skupina Kvali se je ustanovila v Ljubljani leta 2008 z željo po poustvarjanju gruzinskega ljudskega večglasja. Danes poje v skupini enajst pevk, njihova umetniška vodja pa je priznana glasbenica Petra Trobec. Prvi del koncerta bodo pevke posvetile gruzinskemu, drugi del pa albanskemu večglasnemu petju. Obe vokalni tradiciji sta glasbeno svojevrstni zaradi nenavadnih sozvočij in ornamentiranih glasov, medtem ko besedila predstavljajo ljubezenske, nabožne pa tudi obredne vsebine.

Brez vstopnine

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek. Miro Kadoič, Nikola Matošič, Blaž Jurjevčič in Ratko Divjak!

Miro Kadoič /saksofon
Nikola Matošič /kontrabas
Blaž Jurjevčič /klaviature
Ratko Divjak /bobni

Vstopnina: prispevek

 

Prulček Bar ob 20:00: Supersunset

Smo skupina Supersunset z Gorenjske, bolj natančno Žirovnice, sedaj v prenovljeni in predvsem razširjeni postavi. Glasbeno ustvarjanje, tako kot pri "singlu" Roke čez oči iz leta 2013, vodi kitarist in vokalist Peter Bulovec. Sicer pa se je vsak od nas podpisal pod svoj del aranžmaja. Glasbeno produkukcijo smo obdržali v lastnih rokah in trenutno aktivno delamo na preostalem materialu, katerega bomo konec tega meseca izdali na drugem albumu tega benda. V sklopu promocije albuma, bi si želeli igrati na čim več različnih prizoriščih.

Peter Bulovec (kitara, vokali)
Luka Dovžan (kitara, vokali)
David Gerčar (bobni)
Blaž Janc (klaviature)
Alen Štros (bas)

Brez vstopnine

 

Galerija Škuc ob 21:00: Confine aperto -
1. Adrian Fiskum Myhr - bas kitara

2. Marko Karlovčec - saksofon
Poleg polnopravnega noise nastopa osnovanega na plošči Sovražnik, ki ne pozna meseca za saksofon, glas, feedback in tekst ter black metal projekta Vlaknasta, s katerim ne nastopam v živo, se moje solistično delo zadnjih let izteče tudi v akustične kompozicije, ki so rezultat zaznav, raziskav, konceptualnih in okultnih procesov v aplikaciji na osebni instrumentalni in ekspresivni jezik. Iz cikla Čarovnice za solo saksofon ter kompozicijskega dispozitiva Jeziki Teme.
Marko Karlovčec
Predvideni program:
Orsolina la Rossa (2015)
Polissena (2015)
Jeziki Teme ~ verzija za Nino Dragičević (2014-2017)
http://botanic-records.blogspo/
Adrian Fiskum Myhr je basist (kontrabas in električni bas) iz Trondheima na Norveškem, ki trenutno živi v Oslu.
Aktiven je na širni »sceni« improvizirane glasbe. Osredotoča se na širok basistični repertoar. S preparacijami in različnimi lokovimi tehnikami nenehno razširja svoj besednjak.
www.adrianmyhr.com

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Fidelio

Beethovna sicer poznamo predvsem kot izjemnega avtorja instrumentalne glasbe, v njegovem opusu pa obstaja tudi več kot 50 opernih načrtov, izmed katerih pa je dokončal zgolj enega. Kompoziciji te globoke glasbene drame, kjer ljubezen zmaga nad človeško krutostjo in sovraštvom, je skladatelj posvetil toliko časa in truda kot morda nobeni drugi svoji stvaritvi. Fidelio je zagotovo ena najbolj zanimivih in nenavadnih oper 19. stoletja (premiera finalne verzije 1814 na Dunaju) ter hkrati ena izmed največjih mojstrovin svetovne operne literature sploh. Beethovnova herojska pesnitev o svobodi vsakega posameznika v družbi, pogumu in ljubezenski zvestobi je tudi po dvesto letih prepletena z nadvse aktualno tematiko in s humanističnimi vprašanji.

Ustvarjalci predstave:
Jaroslav Kyzlink, Rocc, Belinda Radulović, Piotr Maruszak, Jasmin Šehić, Gregor Luštek, Tatjana Ažman, Željka Ulčnik Remic, Igor Grasselli

Solisti:
Peter Martinčič, Jože Vidic, Robert Vrčon, Jaroslav Březina k. g., Urška Breznik, Saša Čano, Urška Arlič Gololičič, Aljaž Farasin, Edvard Strah

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Dekameron

Režija: Primož Ekart

Verjetno vsem znane zgodbe, postavljene v čas kuge, ko so ljudje potisnjeni na rob. V tej skrajni življenjski situaciji je najti razvratne ljudi, ki jim je popolnoma vseeno, kako razuzdano živijo. Najti je tudi take, ki zdravo živijo in jejo zdravo hrano in se izogibajo ljudi. Kakršenkoli že je njihov življenski slog, pa je vsak mnenja, da ga bo rešila le njegova teorija. Mar ne bi tudi danes radi na podoben način preživeli krizo, ki je sicer druge vrste?

Ob tem nam avtor ponuja še eno možnost. Pripovedujmo si zabavne in šaljive zgodbe, začinjene z lažjo, razvratom in nasiljem, ki mu modreci s spretnim besedičenjem znajo uiti. Zbere se namreč sedem lepih in mladih deklet ter trije postavni možje in si v desetih dneh pripovedujejo vsak dan nove zgodbe v lepem in prijetnem okolju, daleč stran od kužnega ozračja. Nekatere od njih bodo pred nami zaživele v novi odrski postavitvi, ki bo na osnovi scenarijev za priljubljeno, še "črno-belo" TV nadaljevanko izpod peresa Saše Vuge, nastala pod vodstvom igralca in režiserja Primoža Ekarta, ki s Šentjakobskim gledališčem sodeluje prvič.

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 19:30: William Shakespeare: Hamlet

Produkcija VI. semestra študentov AGRFT

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Trač ali Mnogo hrupa za nič, komedija

Le kaj je tisti nič, okoli katerega se v tej Shakespearovi komediji zganja toliko hrupa? Je to trušč bitk, o katerih govorijo vojaki? Kje pa, saj so vsi čisto presrečni, da so spet doma v Mesini. Je to ljubezen na prvi pogled, ki začara mladega vojaka Klavdija, ko ugleda prelestno Hero? Nikakor. Hero mu ljubezen prav odkrito in nežno vrača. Niti ni ta hrup odmev glasnega zbadanja med svojeglavo Beatrice in nad ljubeznijo vzvišenim Benediktom, kajti njuno sočno pričkanje dozori v strastno ljubezen. Nič, ki povzroča ves ta hrup, so govorice, ki jih seje mrki in zli Don Juan. Z obrekovanjem Hero skorajda uniči dekletovo poroko, saj ženin Klavdijo nasede njegovim podtikanjem, sredi poročnega obreda odvihra iz cerkve ter pusti presenečeno nevesto samo pred oltarjem. Medtem dobro merjeni trač, da jo Benedikt na skrivaj ljubi, omehča trmoglavo Beatrice. Benedikt sam pa je prav tako žrtev govoric, kajti zaradi njih je vse bolj prepričan, da so Beatricine bodice v resnici samo zamaskirane ljubezenske izjave …
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

 

SNG Drama :

mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen."
– Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

 

Inštitut Jožef Stefan ob 18:00: Pariške silhuete, otvoritev slikarske razstave

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Dean Komel : Obeležja smisla

Pogovorni večer

Gotovo se boste strinjali z avtorjem, da človeškega bivanja nič bolj ne vznemirja, kakor prav vprašanje vsebine življenja in njegov namen. Poglavja v knjigi in tudi naš pogovor se bo dotikal naslednjih vprašanj: smisel humanosti in smiselnosti humanistike; jezik, tako kot je; rop Evrope; nelagodje v kulturi, avtentična eksistenca, 500 let utopije. To so težka vprašanja, toda če ne želimo biti samo poraženci, ampak smo tudi izobraženci, se jih lotevamo. Kakor koli, razumevanje je naš dolg in biti v življenju tudi.  

Dr. Dean Komel je profesor sodobne filozofije in filozofije kulture in vodja raziskovalnih dejavnosti na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko.

Pogovor bo vodila pesnica in esejistka Meta Kušar.

Brez vstopnine

 

Galerija Fotografija ob 19:00: MOIRE, fotografska razstava

Zaključna razstava dijakov 4. letnika SŠOF Ljubljana:

Jaka Stergar, Miha Skrt, Eva Križaj, Urša Bole, Žana Mencej, Maja Trebec, Patricija Čebulj, Lina Bezek, Blaž Sluga, Lana Bregar, Žan Peternelj, Nejc Virant, Lea Makovec, Tina Pečavar

Skupinska razstava dijakov 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Moire se v veliki meri posveča raziskovanju določenega vzorca v družabi, osredotoča se na malenkostne podrobnosti, ki so vidne vsakodnevno, hkrati pa oriše teme iz drugega zornega kota, katerega pogled še ni (po)znan. Fokus je usmerjen predvsem na osebne zgodbe, izpraševanje družbenega kolektiva o dojemanju sveta okoli nas ter na problematiko imaginarnost – realnost.

Brez vstopnine

 

v Knjigarni AZIL ob 19:00: pogovor ob izidu nove knjige Aleša Bunte A-cogito

Z avtorjem se bo pogovarjal Tadej Troha.

Razprava bo tekla o naslovnem konceptu a-cogita in ideji, ki stoji za njegovim nastankom. Avtor bo opredelil specifike svojega pristopa in pojasnil, zakaj se je problematike cogita lotil z gledišča primerjave z na las podobnimi argumenti, ki so nastopali že pri Avguštinu in kasneje Akvinskem. Predvsem pa bo v debati osvetljena sodobna usoda cogita, vprašanje, kaj bi danes sploh pomenilo »misliti« cogito, kakšne pogoje bi morala izpolnjevati tovrstna ponovitev, na kakšne epistemološke pregrade bi trčila. V tem kontekstu bo avtor tudi pojasnil, kako je od »najčistejše filozofske misli« prišel v polje stripovske pornografije.

 

 

 

 

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Zmenek z glasbo in besedo - Leonard Cohen (literarno-glasbeni večer)

Nekateri pravijo, da bi si bolj zaslužil Nobelovo nagrado za književnost kot Dylan. Drugi pravijo, da je njegovo literarno delo še vedno premalo opazno. Domala vsi pa so si edini, da je njegovo edinstveno združevanje poezije in glasbe ustvarilo veličasten opus, ki sodi v vrh svetovnega glasbenega in literarnega izročila. V ponedeljek, 22. 5., se bomo v Trubarjevi hiši literature na majskem Zmenku z glasbo in besedo s prevajalcem Matejem Krajncem spomnili pokojnega velikana svetovne literature in péte besede.

20:00 BUTOH - Tanja Zgonc in Klemen Janežič (pogovor ob razstavi)

Tanja Zgonc in Klemen Janežič sta ena tistih, ki ju ne bogati zgolj neverjetno znanje o butoh, marveč predvsem izkušnje, ki jih oba butohista vestno in kontinuirano nabirata doma in v tujini. Spregovorila ne bosta le o vzniku butoh, o njunih lastnih začetkih, ampak tudi o tem, kaj butoh pomeni, ko je postavljen izven meja njegove matične domovine, Japonske. Kod so meje butoh in kakšni so pogoji in omejitve za butoh plesalca? Je butoh ples, tehnika, disciplina, izraz telesa ali misli? Kako je butoh zavil v slovenski prostor in kakšne možnosti ter potencial mu ta prostor ponuja? Pogovor bo povezovala filozofinja Magdalena Germek.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Ob 45. tednu cvička

Svet na Kajžarju, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1952, 35mm, 1.37, čb, 99' 

Prizorišče dogajanja je slovensko podeželje, Haloze v povojnih letih, ko je nova, tj. komunistična oblast odvzela zemljo (oziroma gorice) cerkvi in 'kulakom' ter začela ustanavljati zadruge. Viničar Vračko, ki je med vojno najprej simpatiziral z Nemci, potem pa s partizani, se na pobudo svoje odločne žene z družino preseli v prazno 'gosposko hišo' (lastniki so pobegnili z Nemci), drugi viničarji pa zasedejo cerkveno zidanico in v njej priredijo veselico, ki jo poskuša prekiniti vodilni predstavnik 'reakcionarnih sil' – kulakov, cerkve in okupatorjevih kolaborantov.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS v sodelovanju z organizacijskim odborom prireditve.

21:00 Klasiki: Akcija, Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 35mm, 1.37, čb, 84'

Film, posnet po resničnem dogodku, v katerem skupinico partizanov, ki se ne more prebiti iz mesta, zajame malodušje. Poveljnik zato skuje drzen načrt: napadli bodo zapor, osvobodili zapornike in se skupaj z njimi pretolkli na varno. A tudi zaporniki so opustili vsako upanje in pričakujejo le še zasliševanje, mučenje ali eksekucijo, zato ne verjamejo, da so rešeni, ko partizani vdrejo v zapor. Partizanski film noir.

 

Kinodvor:

19:00 Dom, ljubi dom, Maja Prettner, Slovenija, 2016, DCP, 93'

Sledi pogovor: pogovarjali se bodo psihologinja Alenka Kobolt, socialni pedagog  in vzgojitelj v stanovanjski skupini Peter Steničnik in režiserka filma Maja Prettner.

V dokumentarnem filmu Maje Prettner spremljamo eno leto v življenju štirih otrok, ki so bili iz socialno neprimernih okolij umaknjeni v mladinski dom.

21:00 Ameriška ljubica (American Honey), Andrea Arnold , Velika Britanija / ZDA, 2016, DCP, 163'

Surovo in neolepšano, a hkrati lirično in upanja polno popotovanje po robovih ameriške družbe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki »najde ljubezen na brezupnem kraju«. Epski film ceste, ki ga poganjajo nalezljiv soundtrack, čudovita fotografija in izvrsten nastop mlade naturščice v glavni vlogi, je britanski režiserki Andrei Arnold (Akvarij, Viharni vrh) prinesel nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana:

18:00 Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), Raoul Peck, ZDA / Francija, 2016, DCP, 95'

Globoko oseben, ganljiv in poetičen, a kot britev oster filmski esej prikaže Ameriko skozi oči ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmatičnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. »Jaz nisem zamorec. Človek sem. Ampak če vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vprašati se morate, zakaj.« Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najboljši dokumentarec.

20:00 Safari, Ulrich Seidl, Avstrija, 2016, DCP, 91'

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmračnejših kotičkov človeške duše, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari je "počitniški film o ubijanju, film o človeški naravi".

 

Komuna:

18:00 Koliba (The Shack), Stuart Hazeldine, drama

20:30 Kralj Artur: Legenda o meču (King Artur: Legend of the Sword), Guy Ritchie, Velika Britanija, Avstralija, ZDA