.: 1 :.

GLASBA

 

 

Channel Zero // 20.00 // PARTYDA: Kavasutra vs. Samokres

Vabljeni na večer seksi riffov in ubranih ritmov v družbi nekdanjih ter aktualnih Klubskih maratoncev, goriških kvartetov Kavasutra in Samokres, najaktualnejših predstavnikov sodobne primorske rock’n’roll scene.

Kavasutra
Kavasutra niso le mojstri nagajive igre z besedami in pomeni, ampak tudi izjemno iskriv in prefinjen glasbeni kolektiv. Mlada zasedba z Goriškega s svojim bogatim glasbenim znanjem odlično raziskuje meje jazz-rock ustvarjalnosti. Na novi plošči prinašajo sveže navdihe, ki izhajajo iz poglobljenega raziskovanja progresivnega rocka, jazza, grungea in rocka 70. let ter ljubezni do Franka Zappe in Marka Breclja. Nekdanji klubski maratonci stremijo k avtentičnosti in družbeni kritiki, a se ob tem ne jemljejo preveč resno ter vse skupaj začinijo z dobršno mero ironije in humorja. Naj vam tekne!

Samokres
Nova goriška formacija strastnih muzičistov prepleta ostre, brezkompromisne rife z energičnimi aranžmaji in kompaktno ritmiko. Kot letošnji finalisti klubskega maratona Radia Študent, so člani predstavili zvok, ki meša progresivne prvine, psihedelično sanjavost in globalne vplive. Z odprtim pogledom na zgodovino kitarske muzike bend tako ustvarja sodoben tranžanrski rock and roll, ki najbolj zaživi na odru.

10€

 

 

Katedrala Kina Šiška // 20.00 // FINK + Finnegan Tui

Fin Greenall oz. Fink je začel kot DJ in producent na cvetoči glasbeni sceni Bristola v 90-ih, tekom let pa se razvil v priznanega glasbenika z impresivnim repertoarjem. Njegov debitantski album Fresh Produce pri sloviti založbi Ninja Tune iz leta 2000 je predstavil njegov eklektičen elektronski slog, a po naveličanju nad plesnimi zvoki je začel raziskovati bolj tradicionalno glasbo.

Finkova novejša dela zaobjemajo celoten razpon njegove kariere – od intimnih spalničnih posnetkov do nastopov na velikih odrih. Z več kot desetimi albumi in življenjem, posvečenim glasbi, se Fink leta 2024 vrača na odre. Oktobra v Šiško prinaša svojo bogato glasbeno zgodovino za noč nepozabnih melodij in prepričljivega glasbenega pripovedništva. In morda tudi novega materiala …

25 € - s popustom (d/š/u) 17.60 €

 

 

 

---

 

.: 2 :.

ODER IN RAZSTAVE

 

 

Mala dvorana Španskih borcev // 20.00 // Ventilator: Irena Z. Tomažin

V performativni raziskavi Ventilator z naslovom kakor voda pôje kost Irena Z. Tomažin nadaljuje svoje delo z glasom, gibom, zvokom in prostorom, a tokratna tema je udomačenost oziroma odtujenost (lastnega) glasu. Celoten proces bo zaznamovala obsedenost s ponavljajočim se vprašanjem: »Kdo ima glas?« in začasnost odgovorov kot retoričnih vprašanj: »Ali ima glas ta, ki govori, kriči in pôje? Ali ta, ki posluša in (pre)sliši? Kdo je ujetnik in kdo rabelj glasov, ki so namenoma preslišani in neuslišani? Kaj in kako z odgovornostjo slišanega in pre-slišanega?«. V raziskavi se bo avtorica gibala med utelešenjem zamolčanega prek giba oziroma plesa, vokalnimi kompozicijami glasu, ki izgubljajo svojo »rdečo nit« med zvokom, besedo ter petjem »ta starih« oziroma ljudskih pesmi, ki razpirajo naložene plasti zgodovine vsega (ne)izrečenega.

 

 

Osmo/za // od 16.00 do 20.00 // Saša Spačal: Terra Xenobiotica

Človeški odnos do zemlje pod našimi nogami je precej dvoumen. Ljudje se pogosto istovetijo ali poosebljajo s prstjo svoje domovine in hkrati je njihovo preživetje odvisno od njene rodovitnosti, a kljub temu jo prepogosto obravnavajo zgolj kot umazanijo. Tovrstno zanemarjanje tal je izrazitejše v tehnoloških conah, ne le na industrializiranih območjih, ampak tudi na področjih informacijskih in transportnih infrastruktur. Saša Spačal se v svojem novem umetniškem projektu Terra Xenobiotica posveča raziskovanju življenja v zemlji na letališčih. »Strupi pronicajo v zemljo in ustvarjajo nepoznana področja, ki zahtevajo drugačne vrste skrbnikov – tiste, ki znajo usmerjati in negovati, namesto tistih, ki nadzorujejo ali izkoriščajo,« pravi Spačal. »Ker človeštvo ostaja zataknjeno v neprestano vzdrževanih vzorcih vzletov in pristankov, se zamisel o končnem pristanku skriva v nepredstavljivo oddaljeni prihodnosti.«

Na razstavi so tri dela – biotehnološka kinetična instalacija Bralnik večnosti (Eternity Scanner), vizualna podatkovna zbirka zemeljskih kromatogramov tal Nianse večnosti (Gradients of Eternity) in filmski esej Vzdrževalni vzorci (Holding Patterns).

 

 

 

---

 

.: 3 :.

KINO

 

 

Dvorana Kinodvora // 16.00 // Stari hrast

Ken Loach, stari hrast britanskega socialnega realizma, v svojem značilno ognjevitem, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti.

Severna Anglija, 2016. Stari hrast ni le zadnji delujoči pub v nekoč cvetoči rudarski skupnosti, temveč tudi edini javni prostor, kjer se ljudje lahko še srečujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce, ki jih je država nastanila v vasi, začnejo napetosti naraščati …

 

 

Mala dvorana Kinodvora // 17.30 // Sestre v savni

Na estonskem podeželju se v dimni savni ob jezeru sredi gozdiča v teku leta srečuje skupina žensk. Skupaj se potijo, kopajo in si pripovedujejo o življenju, o lepih, smešnih, bolečih in travmatičnih izkušnjah. S pomočjo starodavnega obredja in občutka skupnosti iz svojih teles izpirajo bolečino, strah in sram.

V intimnem, globoko empatičnem dokumentarnem prvencu Anne Hints in varnem mraku tradicionalne dimne savne ženske delijo svoje najgloblje skrivnosti in najbolj osebne izkušnje. Evropska filmska nagrada za najboljši dokumentarec.

 

 

Dvorana Kinodvora // 18.30 // Moja najljubša torta

Sedemdesetletna Mahin od moževe smrti in hčerinega odhoda v Evropo živi sama v teheranskem predmestju – dokler se nekega dne ne odloči, da bo prekinila samsko rutino in oživila svoje ljubezensko življenje. Naključno srečanje se hitro razvije v nepredvidljiv in nepozaben večer …

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.

 

 

Mala dvorana Kinodvora // 19.30 // Štiri hčere

Olfa je mati štirih hčera, a njeni starejši hčeri sta nekoč izginili. Rahma in Ghofrane sta pobegnili od doma, stari komaj petnajst in šestnajst let, in se pridružili islamskim ekstremistom. Njuno odsotnost režiserka zapolni s pomočjo poklicnih igralk. Medtem ko se portretiranke soočajo s travmatično preteklostjo, se igralci soočajo z etičnimi vprašanji njenega upodabljanja.

Bogato nagrajen dokumentarni film tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania je počasi tleča študija družinske travme in intimno popotovanje, polno upanja, upora, sestrske ljubezni ter medgeneracijskega prenosa trpljenja in nasilja. 

 

 

Dvorana Kinodvora // 20.40 // Gospodinjstvo za začetnike

Ditina velika stara hiša nad Skopjem je postala zatočišče za pisano druščino obstrancev in izobčencev. Čeprav nikoli ni želela biti mama, Dito okoliščine prisilijo, da prevzame skrb za hčerki svoje romske partnerice Suade – živahno malo Mio in muhasto najstnico Vaneso. Medtem ko napetosti v hiši naraščajo, mora Dita storiti vse, da bi nenavadno družino obdržala skupaj …

Film, poln smeha, solz in neukrotljive energije, raziskuje univerzalne resnice o družini – tako tisti, v katero se rodimo, kot tisti, ki jo najdemo na poti.

 

 

    .: Jesenska filmska šola: Ženske delajo film

Slovenska Kinoteka // 16.00 // »Kadarkoli pogledam v nebo«: filmi Lizzy Kessler, Poldi Kuplent, Renate Schweiger in Hanne Schimek

Nabor filmov.

 

Slovenska Kinoteka // 18.30 // Predavanje Gaby Babić in Lou Deinhart (Kinothek Asta Nielsen) – Vrnitev k feminističnemu filmskemu delu

Kinothek Asta Nielsen se v prvi vrsti posveča feminističnemu filmskemu programiranju, vendar je tudi arhiv, ki ga ekipa rada imenuje živ arhiv, saj raste na podlagi njihovega projektnega dela, ki se ga lotevajo skupaj s filmskimi ustvarjalci in ustvarjalkami, v prijateljstvu, v povezavi z drugimi ženskami/FLINTA* (nemški akronim za ženske, lezbijke ter inter-, nebinarne in trans identitete) in za občinstva. Pri tem linearno razumevanje zgodovine pogostokrat razumejo kot nekoristno; veliko bolj verjetno je, da se bomo srečali s prepletom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svoj filmski festival so poimenovale Remake, ker jih zanimajo procesi branja, pisanja in ustvarjanja na novo: prepletanje potencialov preteklosti s problemi sedanjosti. Arhivsko delo dojemajo kot divje, zapleteno, kaotično, neobvladljivo in vendar kot bistveno. Opredeljujejo ga kot skrbstveno delo.

Predavatelja_ici bosta v predstavitvi uporabila_i primer njunega dela v zadnjih nekaj letih in razložila_i, kako iščeta filme/materiale, kaj se spotoma zgodi in postane ‘njihova zbirka’, kaj ostane pri njih in kaj posredujejo naprej, kaj je treba narediti. Govorila_i bosta tudi o frankfurtski dokumentaristki Edith Marcello: kljub obsegu in kakovosti njenih filmov je bilo raziskovanje njenega dela še do nedavnega zanemarjeno, zato je današnjim občinstvom neznano. Edith Marcello se ukvarja s kritično analizo sedanjosti s perspektive in v duhu alternativnih, naprednih gibanj. Vedno izraža svojo politično solidarnost z ljudmi, kolektivi in predvsem ženskami, ki se borijo za spremembo v svoji realnosti, za »pogoje, ki si resnično zaslužijo biti imenovani človeški in svobodni.

 

 

Slovenska Kinoteka // 20.00 // Kinothek Asta Nielsen predstavlja – Kratki!: Zabava prijateljic

Nabor filmov.