Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Veganske večerje se nadaljujejo. Vabljeni!

 

Jalla Jalla ob 20:00: Razstava letnega horoskopa 2015

 

Glasba izven:

 

Viteška dvorana, Križanke ob 19:30: Vid Ušeničnik in Duo harf Mariposas

Vid Ušeničnik, tolkala
Duo harf Mariposas
Cristina Di Bernardo & Silvia Vicario
Na sporedu
A. Piazzolla: Libertango (priredba Eric Sammut)
C. Debussy: Doctor Gradus ad parnassum (priredba Calvin Bolton)
T. Muramatsu: Land
E. Séjourné: Katamya
K. Abe: Prism Rapsody
C. Debussy: Clair de lune
N. Rimski-Korsakov: Čmrljev let
E. Séjourné: Koncert za marimbo in godalni orkester
J. S. Bach: Preludij iz Partite v E-duru, št. 3 za solo violino, BWV 1006 (priredba Mihail Mčedelov)
F. Poulenc: Elegija (en accords alternès) za dva klavirja
B. Andrès: Parvis (Cortege et danse)
T. Salter: Trije intemezzi, 3. stavek
J. Thomas: Cambria
 

Klub CD ob 20:30: Katarina Juvančič & Dejan Lapanja band + Lolita

Prvi del: Katarina Juvančič & Dejan Lapanja Band
Katarina Juvančič, glas;

Dejan Lapanja, kitara;

Matija Krečič, violina;

Klemen Krajc, kontrabas;

Gašper Peršl, bobni

Drugi del: Lolita
Primož Simončič, saksofoni;

Iztok Vidmar, električni bas in kitara;

Uroš Srpčič, bobni, tolkala;

Neža Trobec, glas;

Lado Jakša, klaviature, saksofoni, klarinet;

Matjaž Sekne, violina

Dve leti po izidu prvega albuma Selivke, po mnenju številnih kritikov in poznavalcev enega najboljših v slovenski kantavtorski krajini, je dvojec Katarina Juvančič & Dejan Lapanje izdal novo ploščo Hope's Beautiful Daughters (Stray Cat Tunes, 2014), ki jo bo ob tej priložnosti premierno predstavil s slovenskimi glasbeniki. Zamisel o projektu se je Katarini porodila po gostovanju na edinburškem festivalu Tradfest, s katerim je želela obhajati svoje 15-letno prijateljevanje s škotskimi glasbeniki in pripovedovalci. Album se tematsko naslanja na zgodbe o ženskah iz zgodovine, mitologije, folklore in družbene realnosti, ki se vrtijo na osi upanje–jeza–pogum.

Lolita je ena izmed najstarejših delujočih skupin v Sloveniji. Nastala je leta 1987 kot trio, od katerega sta v sedanji zasedbi še Primož Simončič in Iztok Vidmar. Izdala je številne albume, doživela uspeh v teatru s predstavo Medved in kot ena redkih slovenskih skupin nastopila tako na Drugi godbi kot na Jazz festivalu Ljubljana. S časom se je njena zasedba spreminjala, na novem albumu U a n t a u u a n t a n a r a jo slišimo kot sekstet. Novi zvok benda sloni na razširjeni inštrumentaciji z vokalom v središču. Glasbeno se občasno umakne iz svobodnjaškega jazza v bolj strukturiran, skoraj pop zvok, še vedno pa je opaziti tudi rockovsko zvočnost. Premiera!

 

Teater, gledališče, odrske deske patakefore:

 

SMG ob 17:00: Srce na dlani

Draga Potočnjak
SRCE NA DLANI
Režija: Mare Bulc
Režiser Mare Bulc se skupaj z Drago Potočnjak in s svojimi umetniškimi sodelavci ukvarja s transplantacijami, z darovanjem organov, z darovalci in prejemniki. Kdo so? Prvi in drugi, prejemniki in darovalci – (ne)ločljivo povezani in tako do-ločeni drug drugemu. Ozreti se hoče na dileme, s katerimi so se spopadali pred svojo odločitvijo, in na vprašanja, ki jih transplantacijska medicina sproža v družbi.
A uprizoritev si želi ostati na področju človečnosti. "V sistemu, ki ga – idealistično upam – (še) imamo: solidarna družba, socialna država, javno dostopno zdravstvo, ki skuša ne delati razlik. Solidarnost! Upanje! Spoštovanje! Človečnost! To je svet, ki me navdihuje!" pravi režiser.
Igrajo: Alida Bevk, Neda R. Bric, Daša Doberšek, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Sandi Pavlin, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Matej Recer, Stane Tomazin, Matija Vastl
Izvajalki glasbe v živo: Irena Preda, Polona Janežič

 

MGL ob 20:00: Dane Zajc: Gotska Okna - Suhi šelest greha v vonju molitev

Gotska Okna, ciklus osmih pesmi iz zbirke Jezik iz zemlje Daneta Zajca, so prvič uprizorjena v obliki dramskega dialoga. Če je beseda zvok ali podoba misli, je poezija glasba duše, Gotska okna pa metafizični jezik, igra (pre)moči med dvema, preigravanje čutnih, sanjskih, domišljijskih podob, iluzija bivanja na vzporedni, metafizični ravni, njun skrivni svet in ljubezensko zatočišče.
Besede Daneta Zajca odzvanjajo kot skrivni zakodirani jezik dveh ljubimcev, s katerim si mažeta oči v svojih predigrah. Sladkost besede včasih zaskeli kot sol na odprti rani, včasih pa polno zadrhti v upanje nedorečenega.
V predstavi se soočamo s silami nezavednega: kako nezavedno filtrira naše zaznave, kako vstopa v odnose in kako ruši ali postavlja mostove znotraj nas in med nami.
Beseda je orodje in orožje.
Tišine so besede brez črk.
Kam gravitira srce, um in kam telo?
Kako daleč bosta šla?
Kako daleč si upamo mi?
Poetika vonjev je eno izmed orodij senzorialne gledališke prakse in postaja zelo močan trend v umetnosti nasploh. V Sloveniji se s poetiko vonjev ukvarja Zavod Senzorium v svojih interaktivnih predstavah. Vonji so močni detonatorji spomina in nezavednega, posameznika se dotaknejo na globlji, intimni in osebni ravni. Senzoriumov pristop uvajanja vonjev na oder je novost, s katero senzorialna gledališka poetika oplaja klasično odrsko uprizoritev.
(B.P. Jenič)
On: Primož Vrhovec
Ona: Patrizia Jurinčič
avtorski koncept in režija: Barbara Pia Jenič
dramaturgija: Alenka Klabus Vesel
svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
oblikovanje luči: David Orešič
zvočna podoba: Peter Penko
scenografija: Tina Mohorovic
kostumografija: Andrej Vrhovnik

Stekleni atrij, Mestna hiša ob 18:00: Andreja Peklar: razstava ilustracij iz knjige Zlati hrib

Razstava ilustracij akademske slikarke in ilustratorke Andreje Peklar, iz knjige Zlati hrib, umetnostnega zgodovinarja, dr. Franceta Steleta.

Andreja Peklar, akademska slikarka in ilustratorka, predstavlja na razstavi v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše ilustracije iz dokaj neobičajne knjige ljudskih pripovedk ( za odrasle ) iz Tunjic in okolice z naslovom Zlati hrib, izdane pred dobrim letom na podlagi povsem neznanih in šele nedavno odkritih narečnih rokopisov umetnostnega zgodovinarja, dr. Franceta Steleta, v tehniki risbe s tušem v nekromatskem grissaille koloritu, s poudarjenim organskim oblikotvorjem in stiliziranimi figurami.

 

Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija ob 18:00: Kantata na besede in podobe "Žeja"

Vabimo vas na odprtje zvočno-svetlobne instalacije oz. bolje rečeno site-specific umetnine avtorice Hanne Preuss z naslovom Kantata na besede in podobe – Žeja.

Zvenenje povabi pogled mimoidočega v notranjost galerije, v globini ga preseneti valovanje zvokov in podob, v katere se vključuje njegova senca. To kar zveni in valovi, kar se upodablja v majhni kašči Vodnikove domačije, je ŽEJA: žeja po vodi, žeja kot hrepenenje, žeja v glasovih in interpretacijah umetnikov iz različnih kultur.
Kantato podpisujejo tudi kipar Tomaž Primožič in avtorja zvočno-svetlobne postavitve Marko Trstenjak in Jan Turk, ter številni prinašalci besed in mimoidoči s svojimi odsevi.
Projekt je bil prvič izveden v produkciji Hanna’s ateljeja sonoričnih umetnosti v sodelovanju s Festivalom Ljubljana ter s podporo Mestne občine Ljubljana in Steklarne Rogaška d.o.o.. Nato je bila vnovič postavljena v času Slovenskega filmskega festivala v galeriji Meduza v Piranu, kjer je navdušila neštete obiskovalce s celega sveta, ki so zajadrali v Piran avgusta lani.

 

Kino Šiška ob 20:00: Metaldays (fotografska razstava)

Fotografska razstava, ki je bila v času glasbenega festivala Metaldays 2014 prvič na ogled v Tolminskem muzeju ter na različnih lokacijah v centru Tolmina, je nastala v želji po še boljšem sožitju festivala in lokalne skupnosti. Fotografije šestih avtorjev – Miha Korona, Mira Majcena, Rafaela Marna, Simona Pelka, Maje Pucelj in Stipeta Suraća -prikazujejo sproščeno festivalsko vzdušje ter bogato glasbeno dogajanje, ki se v poletnih mesecih odvija ob sotočju Soče in Tolminke. Na festivalu Metalcamp oziroma Metaldays so se namreč v enajstih letih zvrstila vsa najvidnejša imena svetovne metalne glasbe, pod odrom in ob bregovih rek pa se je zabavalo na tisoče obiskovalcev, ki se poleg glasbe navdušujejo tudi nad edinstveno lokacijo in številnimi možnostmi uživanja ob naravnih in drugih zanimivostih, ki jih nudi dolina Soče.
Razstava je nastala v sodelovanju Tolminskega muzeja in organizatorjev festivala Metaldays ter ob finančni podpori Občine Tolmin in Ministrstva za kulturo.

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 18:00: Arheološki zakladi Posočja

Arheologija me ne zvija Mag. Miha Mlinar

Sprehod po pomembnejših arheoloških najdiščih Posočja: od jame Divja Baba v dolini Idrijce, prek srednje kamenodobnih najdišč visoko pod Krnom do bronastodobnega zaklada s Kanalskega vrha. Poskušali se bomo vživeti v vsakdanjik železnodobnega Mosta na Soči ter sklenili z najstarejšimi najdbami, povezanimi s prihodom Slovanov v naše kraje.

Arheolog Miha Mlinar je od leta 1998 zaposlen kot arheolog v Tolminskem muzeju. Ukvarja se predvsem s problematiko železnodobnih kultur Posočja. Je avtor kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost na Mostu na Soči ter avtor oziroma soavtor številnih arheoloških razstav, med njimi arheološkega dela stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju (2003).

 

KOŽ ob 18:00: Šah in norost – Darko Špelec

Ali je šah nevaren za duševno zdravje? Se šahisti izpostavljajo tveganju, da izgubijo stik z realnostjo, postanejo šahovski odvisniki in obsedenci? Koliko je resnice v urbanih legendah o norosti P. Morphyja, A. Rubinsteina, Roberta Jamesa Fischerja ..., A. Planinca?
Bomo pritegnili Korčnojevemu mnenju, po katerem "noben velemojster ni normalen"?? Pridite in sodelujte v razmišljanju o samoumevni ali domnevni povezavi med šahom in norostjo!
 

Modrijanova knjigarna ob 19:00: Kje je konec sveta? – pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni

Popotovanja po knjižnih svetovih z Bredo Biščak in gosti v Modrijanovi knjigarni

Pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, čigar romani so bili v preteklosti trikrat nominirani za kresnika, je lani izdal dve književni deli, in sicer mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov pri založbi Modrijan ter roman 66,3 m na kvadrat pri založbi Mladinska knjiga. V prvem z zgodbo o najstnici Daši, zapriseženi poslušalki punk glasbe, obravnava iskanje identitete in svojega mesta v družbi, odnos do drugačnosti in dvoličnost družbe; v drugem predstavi mlad par, arhitekta Aleša in Zalo, ki kot prekerna delavca iščeta svoj prostorček pod soncem oziroma stanovanje, v katerem bi gojila svojo dvojino, in se v tem iskanju začneta soočati s prvimi "zgubljenimi iluzijami". Dvoje romanov o odraščanju torej – vsak s svojo generacijsko zgodbo razkriva razslojenost današnje slovenske družbe in nakaže, kako so si, če navedemo Dašino spoznanje, "celo bolj podobni nekateri ljudje iz istih generacij kot pa različni ljudje iz iste generacije".
Vabimo vas na prvo srečanje v Modrijanovi knjigarni leta 2015! O romanih Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov ter 66,3 m na kvadrat, o literarnih podobah današnjih mladih generacij, o njihovem zorenju pa tudi o tem, kako se današnji čas in družba zrcalita v sodobni umetnosti, se bosta pogovarjala Vladimir P. Štefanec in Breda Biščak.

 

Moderna galerija ob 19:00: Nataša Muševič – Dot: Predstavitev projekta Drevesa

Ker je zvočna instalacija Drevesa, ki je še do 18. januarja na ogled v avditoriju Moderne galerije vzbudil številna vprašanja, vas vljudno vabimo na avtoričino predstavitev projekta.

Umetnica Nataša Muševič bo na predstavitvi podrobneje opisala koncept in nastanek dela. Spregovorila bo o zvočnih barvah tri-dimenzionalnihoblik, možnostih generiranja električnih pulzov rastlin ter problemov človekove (ne-)zaznave teh pojavov. Poleg predstavitve umetniškega izhodišča, iz katerega delo izhaja, bo avtorica predstavila tudi samo tehnično plat ter potek izvedbe projekta.
Predstavitev bomo zaključili z debato ter vprašanji obiskovalcev.

 

Atrij ZRC ob 19:30: Vojna v krščanstvu in islamu (Forum za dialog med vero in kulturo)

V tokratnem pogovoru nas bo predvsem zanimalo, kaj nam o vojni govorita krščansko in muslimansko sveto pismo, Nova zaveza in Koran, dotaknili pa se bomo tudi tega, kakšno izročilo o njej se je uveljavilo v teh dveh religijah in kako jo vidita danes.

Pogovor o vojni je aktualen zmeraj. Pa ne toliko zato, ker je vojna "oče vsega in vsega kralj", kakor pri izvirih grške modrosti govori Heraklit, ampak bolj zato, ker je kot najbolj zapletena oblika organiziranega nasilja nenehno navzoča resničnost našega družbenopolitičnega življenja. Kar zadeva vojno, je nekdaj tudi zdaj, grožnja vojne je bolj ali manj blizu.
V tokratnem pogovoru nas bo predvsem zanimalo, kaj nam o vojni govorita krščansko in muslimansko sveto pismo, Nova zaveza in Koran, dotaknili pa se bomo tudi tega, kakšno izročilo o njej se je uveljavilo v teh dveh religijah in kakšen je pogled nanjo dandanes. Na primer: ali je v krščanstvu vsakdo, ki se bojuje v vojni, s tem nujno že v nasprotju s Kristusovo zapovedjo ljubezni in, še huje, v grehu? In po drugi strani: ali je vojna, ki je v islamu navzoča že od Mohamedovih časov, res samo erupcija nasilja z najvišjo religijsko sankcijo? Ali sodimo prav, kadar tako razmišljamo o "krščanski" ali "islamski" vojni? Ali pa zagonetna resničnost vojne ne v enem ne v drugem izročilu nima preprostega odgovora …

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Trubarjeva hiša duhov – Detektivski roman

V detektivskem žanru je smrt šele začetek, čas ko žrtev najglasneje spregovori.

Kaj nam lahko truplo pove o sodobni družbi, popularnosti detektivskega žanra in celo vzponu meščanstva? In nenazadnje: kdo je umoril slovensko detektivko in kako je vstala od mrtvih, tako kot se je to zgodilo Sherlocku Holmesu, ki bi le nekaj dni nazaj praznoval svoj 161. rojstni dan? Vse to in še več v Trubarjevi hiši duhov – detektivski roman. Vljudno vabljeni tudi tisti, ki veste, da se storilec vselej vrača na kraj zločina.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka: Klasiki

19:00 Ivan Grozni – 1. del, Sergej M. Eisenstein, SZ, 1944, 35mm, 1.37, čb, 95', sp

Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni) v dveh delih. Prvi del: kronika carjevega življenja od kronanja do padca in ponovnega vzpona.
21:00 Ivan Grozni – 2. del, Sergej M. Eisenstein, SZ, 1958, 35mm, 1.37, čb/barvni, 82, sp

Drugi del: nadaljevanje sage o Ivanu, ki se bori za prevlado nad Bojarji. Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.

 

Kinodvor:

17:00 Zimsko spanje (Kış Uykusu), Nuri Bilge Ceylan, Turčija / Francija / Nemčija, 2014, DCP, 196'

Za subtilno čehovsko značajsko študijo, postavljeno v slikovito kapadoško pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.

20:30 G. Turner (Mr. Turner), Mike Leigh, Velika Britanija, 2014, DCP, 150'

Biografija znamenitega romantičnega slikarja J. M. W. Turnerja izpod taktirke mojstra britanskega filmskega realizma Mika Leigha (Goli, Kar brez skrbi, Še eno leto). Poklon enega velikega umetnika drugemu. Nagrada za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu.

Mala dvorana ob 19:00 in 21:00:

20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth), Iain Forsyth, Jane Pollard, Velika Britanija, 2014, DCP, 97'

20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«

 

Kino Komuna:

18:15 Francozinje, komedija, Audrey Dana, Francija, 2014, 116'

20:30 Neuklonljiv, Angelina Jolie, ZDA, 2014, biografska drama