Glasba

 

Kino Šiška, dvorana Katedrala, ob 18.00: Bella Ciao

 

Vsi poznamo italijansko pesem “Bella Ciao”, posvečeno partizanom italijanskega odpora proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno in temelječo na ljudski pesmi s konca 19. stoletja, ko so jo pele delavke na severnoitalijanskih riževih poljih v znak protesta proti težkim delovnim razmeram. Slišali smo jo tudi v različnih priredbah, npr. od Toma Waitsa in Marca Ribota. A mnogi ne vedo, da že desetletje obstaja tudi glasbena skupina Bella Ciao, v kateri so združeni nekateri izmed najuglednejših italijanskih pevcev in glasbenikov iz Toskane in Umbrije, Sardinije in Apulije. 

Ogrodje sedemčlanske zasedbe tvorijo Riccardo Tesi, Elena Ledda (s skupino Suonoficcina je nastopila že na prvi Drugi godbi leta 1985), Nando Citarella in Maurizio Geri. Koncertni program Bella Ciao je skoraj tako slaven kot pesem: leta 1964 je bila senzacija festivala v Spoletu, zagon in izhodišče italijanske ljudske oživitve. Kot glasbena slika italijanskega ljudstva pripoveduje drugo zgodbo Italije, zgodbo o ljubezni in delu, veri in praznovanjih, protestih in odporu.

Leta 2015 je Riccardo Tesi s svojim ansamblom požel presenetljiv uspeh z jubilejnim albumom Bella Ciao, ki je bil od takrat predstavljen na številnih koncertih in festivalskih odrih po vsej Evropi. Danes stare partizanske in delavske pesmi ne samo da ohranjajo vso svojo izrazno moč, temveč so v našem globaliziranem svetu dobile novo aktualnost za svoje vrednote svobode, miru in državljanskih pravic.

Na drugem albumu A Sud di Bella Ciao uživajo v jezikih in narečjih svoje domovine, raziskujejo njene pokrajine in melodije. Glasbeno tokrat potujejo predvsem po jugu Italije z vsemi njegovimi protislovji, od lirične poezije ljubezenskih balad do tarantele in surove energije protestnih pesmi, starih in novih. Osredotočajo se na dolgo pozabljen zaklad, kjer se zgodovina meša z magijo in legendo, kjer ritual plemeniti kmečki svet, kjer se čutnost srečuje s stisko.

Zasedba:

Elena Ledda, glas; Gabriella Aiello, glas; Ginevra di Marco, glas; Nando Citarella, glas, tamburin; Maurizio Geri, glas, kitara; Andrea Ruggieri, bobni, tolkala; Riccardo Tesi, harmonika, glasbeno vodstvo.

* Vstopnice: 35 € (25 € d/š/u)

 

 

 

Odri in podobno

 

PLAC je še odprt.

Cirkuška vadba (je) poteka(la) od 12.00 do 15.00.

 

 

Jalla Jalla, od 15.00 do 17.00: Brutal Sunday (delavnica kovanja)

 

Vsako nedeljo ob 15. uri se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

 

 

 

Menza pri koritu, ob 20.00: Kaj je bolš? JEK vs TEŠ

 

Ker ima Impro liga odgovor na vse, smo se v tej sezoni z imenom Kaj je bolš? odločili razrešiti velike polemike človeštva. NI ZA KEJ, ČLOVEŠTVO.

Na vsaki tekmi se bosta dve ekipi izkušenih improvizatorjev borili v veščinah gledališkega športa, medtem ko bosta za disciplino, penale in ocenjevanje poskrbela strokovna sodnika gledališke improvizacije. Preizkus v težavnih odrskih izzivih nam bo prinesel zmagovalce in tudi veliko zabave na poti do končnega rezultata.

Na deveti tekmi bo dokončno jasno oziroma se bomo spraševali, kateri vir energije nam bolj prija z ekipama JEK in TEŠ. Ali bo zmagala nuklearka ali termička, je odvisno od predanosti in navihanosti ekip ter milosti sodnikov. Na rezultat pa vplivate tudi vi!

Zavihajte si navijaške rokave in se vidimo danes ob osmih!

* Kdo bodo zvezde te predstave?

- Ekipa JEK: Tilen Špenko, Žiga Karun, Pija Klemenčič, Maruša Freya Voglar, Neja Čirič, Karin Pust

- Ekipa TEŠ: Jan Cunja, Tom Veber, Katarina Klemenčič, Neja Čirič, Maša Lavrič Jokić, Doroteja Jemec

Moderira: Tim Kern

Sodita: Eva Bezek in Rok Štemberger

Na glasbi: Mojca Zupančič

Tehnicira: Jaka Korošec

* Kolk pa to stane? POCEN JE

- Klasični odrasli ljudje: 8 €

- Študenti, upokojenci, brezposelni: 6 €

 

 

 

PTL, ob 20.00: Ivana Djilas: KNJIGA MOJIH ŽIVLJENJ

 

KNJIGA MOJIH ŽIVLJENJ (Aleksandar Hemon), plesna predstava.

“Izseljenska izkušnja ameriško-bosanskega pisatelja  Aleksandra Hemona, ki jo opisuje v avtobiografskih esejih, zbranih v  knjigi Knjiga mojih življenj, ima morda srečen konec, a to o njej ne  pove veliko. Tudi Hemon se je namreč moral v svojem novem, ameriškem  življenju soočiti z izgubo svojega sveta, z lastno nevidnostjo v  velikem, tujem mestu, s posledičnim razvrednotenjem in razčlovečenjem  vsega svojega. V mučnem procesu izgradnje novega sebe se je tudi on  pogosto počutil ponižanega, bil je prestrašen, osamljen in jezen,  predvsem pa nerazumljen. Naposled mu je uspelo in v novem življenju je Aleksandar Hemon uspešen ameriški pisatelj, Chicago pa njegov dom, a se v  njegovi zgodbi kljub temu zlahka prepoznajo mnogi, katerih izseljenske  izkušnje nimajo srečnega konca.

Ena teh, ki se  prepoznavajo v Hemonovi zgodbi, je tudi Ivana Djilas, zato je predstava  Knjiga mojih življenj tudi osebna izpoved režiserke, ki s pomočjo  pisateljevih izseljenskih zgodb pripoveduje svojo.” – Goran Vojnović

“Konec leta 2022 je bilo na svetu 108,4 milijona razseljenih ljudi. Iz meseca v mesec je na svetu več kriznih žarišč zaradi konfliktov ali revščine. Vse več je življenjsko ogroženih ljudi, ki zapuščajo svoje domove zaradi podnebnih sprememb. Trenutno v Sloveniji preseljujemo cele vasi zaradi poplav in plazov. Skoraj v vsaki šoli imamo ruske in ukrajinske otroke, pa tudi otroke z Balkana, iz bivših jugoslovanskih držav. Staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile bo pripeljalo do povečanih migracij. Tema migracij in vključevanja razseljenih oseb v novo okolje je tema, s katero se bomo vse bolj pogosto srečevali. In to je moja tema. Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, če si prav naredil, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj. “ – Ivana Djilas

* Vstopnice: 12 €, 8 € d/š/u

 

 

 

Stara mestna elektrarna, ves dan: Claire Huber: No.oN (umetniška rezidenca)

 

Umetniška rezidenca v Stari elektrarni.

No.oN je delo, ki se je začelo s priznavanjem „ne“! Z zavrnitvijo soglasja telesa, ki se zahteva od performerja njegove zloglasne „razpoložljivosti“. Z zavrnitvijo tudi vsemogočnosti rednega utripa, ki je v nasprotju z našimi najbolj prikritimi impulzi. Z zavračanjem uskladitve naših želja s skupnim zakonom teles.

Vendar namesto da bi se spraševala, zakaj zavračamo to, kar nas zatira, ali iskala alternativo temu zatiranju, sem želela raziskati samo zavračanje. Zdela se mi je kot slabo opredeljen signal: „Tega ne morem storiti, moje telo tega ne želi“. Poleg tega je implicitno razkrilo vidik telesa, ki reče ne; vidik, ki se pojavi, ko telo ne sledi vsiljenemu gibanju naprej, ko ne prebavlja, ko se spotika, ko jeclja. Ko se njegova materialnost spopada z našimi željami in jih omejuje, v nerednem ritmu njegovih padcev in ponovnih vzponov. Po mojem mnenju to vsebuje možna semena uporniških teles. S tem “ne”, telo ne kaže anomalije, ampak nasprotno, svoj jezik, izraz negacije, ki je vedno povezan in prepleten s svojim najbolj slavljenim nasprotjem: tokom, neprekinjenim gibanjem naprej, pretakanjem. Ta jezik je jezik ritmov.“ […]

Claire Huber ustvarja predstave na presečišču ustne poezije, koreografije, zvoka in glasbe, piše in prevaja pesniška besedila, razvija dramaturške refleksije o vprašanjih oralnosti v njenih sodobnih in starih oblikah ter tesno sodeluje z novo glasbeno in zvočno sceno. Študirala je filozofijo na E.H.E.S.S. (magisterij, 2010) v Parizu, koreografijo in dramaturgijo pa na Tanzfabrik (2013) v Berlinu in na P.A.R.T.S. (raziskovalni studii, o besedi x zvoku x gibu, 2017) v Bruslju. Leta 2020 je z glasbenikom Stalinom Blakom ustanovila umetniško platformo „Inflexions“ z mednarodno in multidisciplinarno naravnanostjo, kjer razvija eksperimentiranje, ustvarjanje in razmišljanje o performansu ter iskanje novih oblik.

 

 

 

Španski borci, Velika dvorana, ob 20.00: Neforma #115

 

Serija izvedbenih improvizacij.

Najdaljša noč je za mano, najglasnejša tudi.

Nekaj je v glasnih pokih, v malih svetlečih eksplozijah, kar navdušuje večino. Kljub stalnemu bombardiranju z informacijami o stalnem bombardiranju z granatami na več koncih naše oble se po blagoslovljenih praznikih marsikdo še vedno odpravi v nabavo lastnih eksplozivov. Kot bi se za željo osrečevanja svojih bližnjih za trenutek pokazala drobna sla po premoči, želja po glasnosti in razdejanju. Nekaj je v človeški naravi, kar slej ko prej razsuje vse okoli sebe. Tako kaže. Drobni pokci so morda neopazni, vsakodnevni, če ne pomislim na srno, ki drgeta v gozdni temi.

Če je že tako, da smo fascinirani nad temi glasnimi, hitrimi in svetlimi presenečenji, pojdimo raje pogledat, kako se bodo med sabo znašli skupina gibalcev in duo glasbenikov. Si predstavljam, da bo nepredvidljivo, tako v glasnosti kot premoči, a morda imajo za podeliti kakšno rešitev v problematičnem polju svobodne improvizacije. Morda se zgodi kakšen pokec in odstrne kopreno, ki skriva rešitev sobivanja.

Izvajajo: Tilen Kravos, Andrej Kobal, Dejan Srhoj. Irena Plešivčnik, Tina Koščak , Gaja Madžarevič, Manca Dorrer, Maja Modrijan, Tjaša Nabergoj, Sašo Rutar, Urška Henigman, Mojca Volf, Klemen Košir, Samo Židan, Darja Demšar.

* Vstopnice: 5 €

 

 

 

Kino

 

Kinodvor

 

Dvorana, ob 16.40: Sosednja soba

 

Pedro Almodóvar / Španija, ZDA / 2024 / 107 min / angleščina

Najnovejši film Pedra Almodóvarja je zgodba o lepoti življenja in neizbežnosti smrti, polna barv, svetlobe in humorja. Tankočutna drama s Tildo Swinton in Julianne Moore v glavnih vlogah je osvojila zlatega leva na zadnjem festivalu v Benetkah.

Zgodba: Ingrid in Martha sta bili v mladosti tesni prijateljici, toda življenje ju je ločilo: Ingrid je postala pisateljica, Martha pa vojna poročevalka. Po letih brez stikov se znova srečata v nenavadnih okoliščinah …

* Vstopnice: 6,30 €

 

 

Mala dvorana, ob 18.00: Sestre v savni (RAZPRODANO)

 

Anna Hints / Estonija, Islandija, Francija / 2023 / 89 min / estonščina

V intimnem, globoko empatičnem dokumentarnem prvencu Anne Hints in varnem mraku tradicionalne dimne savne ženske delijo svoje najgloblje skrivnosti in najbolj osebne izkušnje. Evropska filmska nagrada za najboljši dokumentarec.

Zgodba: Na estonskem podeželju se v dimni savni ob jezeru sredi gozdiča v teku leta srečuje skupina žensk. Skupaj se potijo, kopajo in si pripovedujejo o življenju, o lepih, smešnih, bolečih in travmatičnih izkušnjah. S pomočjo starodavnega obredja in občutka skupnosti iz svojih teles izpirajo bolečino, strah in sram.

* Vstopnice: 4 €

 

 

Dvorana, ob 19.00: Jutri je še en dan

 

Paola Cortellesi / Italija / 2023 / 118 min / italijanščina

Komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie.

Zgodba: Delia je žena in mati treh otrok v povojnem Rimu. Kadar ne gospodinji nasilnemu možu in ne skrbi za sitnega tasta, hiti med priložnostnimi deli. Edino uteho ji prinašata klepet s prijateljico in hčerina zaroka s prijetnim mladeničem iz premožne družine. Svojo usodo sprejema brez pritoževanja – dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo …

* Vstopnice: 6,30 €

 

 

Mala dvorana, ob 20.30: Cent'anni

 

Maja Doroteja Prelog / Slovenija, Srbija, Avstrija, Italija, Poljska / 2024 / 87 min / slovenščina

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Zgodba: Blaž se po preboleli hudi bolezni odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez najslavnejše vzpone Gira d’Italia. Spremlja ga partnerica, režiserka Maja Doroteja Prelog, da bi posnela film o veličastni poti okrevanja. Kar sta sprva načrtovala kot potovanje po slikovitih pokrajinah prek Dolomitov do vulkana Etna na Siciliji, da bi si povrnila zaupanje v življenje in premagala svoje največje strahove, se sprevrže v edinstveno preizkušnjo njune partnerske zveze.

* Vstopnice: 4 €

 

 

Dvorana, ob 21.30: Nosferatu

 

Robert Eggers / Češka, ZDA / 2024 / 133 min / angleščina

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Zgodba: Nepremičninski agent Thomas Hutter odpotuje v Transilvanijo, da bi se srečal s skrivnostnim grofom Orlokom, ki želi kupiti hišo. Toda kmalu po prihodu na grad spozna, da je njegov prebivalec krvoločno bitje teme … Medtem doma v Nemčiji Hutterjevo nevesto Ellen preganjajo grozljivi prividi …

* Vstopnice: 6,30 €

 

 

Kinoteka – 4. Dnevi poljskega filma

 

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Prinčevo potovanje

 

Izvirni naslov: Le voyage du prince | Režija: Jean-François Laguionie, Xavier Picard | Država: Francija, Luksemburg | Leto: 2019

Stari princ Laurent omaga na obali oddaljene dežele, kjer ga najde dvanajstletni Tom. Zatočišče dobi v zapuščenem muzeju, kjer Tom prebiva s staršema in njuno pomočnico. Oče in mama sta predana znanstvenika. Pred leti so ju izločili iz akademskih krogov, ker sta trdila, da poleg njihove obstajajo tudi druge civilizacije razvitih opic, česar pa nihče ne verjame. V mestu Niouton namreč velja, da je njihova skupnost najbolj napredna na svetu in zato vzvišena nad vsemi vrstami. Ko princ okreva, se izkaže, da ni neuki divjak, ampak razgledan in izobražen mož. Čeprav govori drugačen jezik, se zdi, da ju s Tomom povezuje globoka vez. Žene ju želja po odkrivanju sveta, ki je poln novih izumov in spoznanj, živ, pisan in prepleten v soodvisnosti. Prijateljstvo med dečkom in starcem pa ne bo spremenilo le njiju.

Napeta pustolovščina o prijateljstvu med dečkom in ostarelim princem, ki ob prigodah zastavlja vprašanje: ali lahko civilizacija preživi, če se postavi nad naravo?

* Vstopnice: 4,80 €

** Pred projekcijo bo uvod.

 

 

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.00: Putinovo igrišče

 

Izvirni naslov: Putin's Playground | Režija: Konrad Szołajski | Država: Poljska, Češka, Bolgarija, Norveška, Latvija, Nemčija | Leto: 2024

Rusija že leta poskuša obnoviti svoj imperij. Doktrina hibridne vojne, ki jo je Putin uvedel leta 2013, predvideva napade na Zahodne države brez napovedi vojne. Zaradi ruske invazije na Ukrajino smo izgubili občutek varnosti. Dva poljska dokumentarista se odpravita na raziskovalno potovanje, da bi poiskala odgovore o grožnjah za Srednjo in Vzhodno Evropo. Sledita agentom GRU, ki razstreljujejo skladišča streliva in zastrupljajo nasprotnike Moskve z novičokom. Srečata se z dvema predsednikoma, predsednikom vlade, z obrambnim ministrom, ujetim ruskim vohunom in z več vplivnimi agenti.

* Vstopnice: 4,80 €

 

//