KAM PA KAM?
Glasba
KUD Channel Zero, ob 21.00: Triple Gig: auto, Rebra, DaNe
V prvem delu večera se bosta predstavila projekta domačih razgrajačev – auto in Rebra, ki ju sestavljajo izkušeni, zvočno izredno produktivni instrumentalisti. Koncertu bo sledila celonočna pozabava s pestrim izborom plesne elektronske glasbe, za katero jamči DaNe.
▘auto (garage noise, krautrock / SI)
auto > avto
auto live > avto life
Driftamo na razpotju med krautrockom, spacesurfom in garagenoiseom.
Zasedba:
Aleš Mačkovšek – el. guitar, saz
Marko Petrič – bass, synth
Zlatko Đogić - drums
▘Rebra (ambiental, pseudo-electro, noise / SI)
Postrockovski ambientalni duo z nojzerskimi infuzijami na psevdo-elektro gruvu.
* Vstopnina = 10 € < 1:00 > 6 €
Gromka, ob 21.00: R. A. F. A. L. – DEAFNESS BY NOISE (Hr) + ODPISANI + REACH A.D.
Samoborskih DEAFNESS BY NOISE ni treba posebej predstavljati, saj se na HC sceni gibljejo že od leta 1991. Organizatorke tokratnega koncerta se še spomnimo njihovih začetkov, ko so igrali prve koncerte, a od takrat imajo za sabo bogato koncertno kariero, od številnih albumov, koncertov, turnej, kjer so igrali ob bok bendom kot so Biohazard, Sick Of It All, Rise Against, Suicidal Tendencies, Madball, Terror, Dog Eat Dog, Discipline, H2O in Pro-Pain. Ob 30. letnici delovanja so izdali album »Dial »N« for Noize«, s katerim so zajeli svojo glasbeno pot, od enostavnega surovega punk rocka do metaliziranega hardcore punka. Kot zanimivost, poleg vseh zvenečih imen, ki so sodelovali pri tem albumu, lahko izpostavimo mix & mastering danskega producenta Tue Madsen (Meshuggah, Sick of It All, Ektomorf, Madball, Suicide Silence), končni mastering pa je oddelal »the master of the dark arts«, legendarni Paul Logus (Pantera, Clutch, Limp Bizkit, Public Enemy, Stone Sour, Puff Daddy). Deafness by noise tudi po več kot 30ih letih ostajajo prava hc metalizirana bombica, polna surove energije.
ODPISANI so bend z dolgo kilometrino. Pomurski hardkoraši se po domači punk sceni gibljejo že od 1995. V 27. letih obstoja so poskrbeli za precejšnjo glasbeno zapuščino: EP `Odpisani` (1995), sledila sta albuma `Preobrat` (1997) in `Partisan Hard Core` (2000). Po vrnitvi na koncertne odre leta 2014 izide album `Šah Mat`, sledita CD `Prva vrsta` (2018) in `Raised Fist`, ki ga je produciral (ponovno omenjeni) legendarni Tue Madsen. Z lanskoletnim albumom `Rebirth` pa so postali varovanci založbe Monsterbilly Records. S prihodom novih članov je bend resnično ponovno oživel, čaka nas doza `straight-in-your-face` hc panka. Lani so pri nas trgali oder skupaj z GBH in po enem letu se ponovno vračajo na mesto zločina.
REACH A.D. prihajajo iz Pomurja. Metalizirani hardkoraši se glasbeno naslanjajo na bende ala Incendiary, Terror, Trail Of Lies, Sunami. Pričakujte dozo heavy hardcora, ki bo zadovoljil tako staro kot novo hardcore šolo.
PLAC, ob 17.00: mix:fix: zimski
Vabljeni na dogodek, kjer se družita muzika in namizni tenis.
Na odprtem odru (open decks) dobrodošli DJ-i, pod odrom pa vas čaka ping pong miza, kjer se igra laufer (tekač).
Na mešalni mizi dobrodošel_la vsak_a, ki ima v decembrskem hladu še toliko odmrznjene prste, da lahko DJ-a. Enostavno se prijaviš in imaš možnost predstaviti svoj magnum opus pred malce širšo publiko.
Vsi drugi pa se lahko prepustite toku muzike ali pa se udejstvujete v skupinskem aktu izražanja frustracij na socialno sprejemljiv način, preko celonočnega udrihanja s ping pong loparjem.
Galeriramo tudi umetniška dela svetovno neznanih umetnic in umetnikov, dajte malo pogledat na stene.
Da bo logistika v prihodnje tekla malo lažje, bomo na dogodku zbirali prostovoljne cekine za nakup ping pong mize za Plac. Podpri nas po svojih zmožnostih.
* Vstop prost. Grejejo drva. BYOB.
** Za DJ-e: Prijavi se in si zagotovi čas na odru (http://docs.google.com/.../1FAIpQLScYY.../viewform) – po načelu prvi pride prvi melje do zapolnitve mest. Natančnejše informacije in razporeditev prejmeš po mailu. Žanr nastopanega prepuščamo tebi, daj si duška.
*** Za pingpong navdušence: Prinesi si pijačo (BYOB) in lopar (BYOL), špila se laufer (tj. tekač).
Še drugod po Sloveniji:
Ormož, Unterhund, ob 21.00: Krankšvester, RotorMotor
Po več letih spet pripravljamo uverturo v veseli december, ki bo tokrat pripadala KRANKŠVESTER in ROTORMOTOR!
// KRANKŠVESTER //
Kot bend in skozi samostojne projekte so zbrali osem izdaj, dokler spomladi 2017 niso izdali Gaber, ultimativne žurerske himne in daleč najmočnejše regionalne underground uspešnice leta. Nagnjenost k rave/eurodance/gaber kulturi je prevzela prednost na njihovem aktualnem albumu Krankšvester IV. V samem albumu se skriva še nekaj potencialnih megahitov (kot je Dubai), ki jih je težko slišati na radijskih postajah, a bi zlahka dosegli večmilijonske oglede na You Tubu. Krankšvester so z vsemi svojimi dosedanjimi izdajami ostali daleč od mainstream medijev, a so res pritegnili občinstvo vseh profilov.
// ROTORMOTOR //
Nekje na polovici poti med velikima rivaloma – Mariborom in Ljubljano, je prišlo do sklenitve dveh gonilnih jermen in rodila se je mašina. V letu dvajsetic, zadnjo soboto preden se je zaklenil svet, je prišlo do trenja in z njim prva melodija. Več kot leto dni sta kljub vsem preprekam Nejc in Luka gradila temelje te zvočne mašine imenovane RotorMotor. Jeseni 2021 je bil končno čas, da ugleda luč sveta in od takrat sta neločljiva. Njuni dinamični nastopi dosegajo visoke obrate, kjer trance, eurodance, katarzični remixi hitov in električni hip-hop momenti tvorijo skupno harmonijo. Rdeča nit njunih setov torej ni v žanru, temveč v energiji, ki zelo hitro doseže najvišjo prestavo.
* Vstopnina: 15 € na dan dogodka
Odri in podobno
Stara mestna elektrarna, ob 20.00: BEZJAK, EPNER, JORDAN, KANGRO, STEGNAR, ULFSAK: FUN FACT (ZANIMIVO DEJSTVO) – RAZPRODANO
Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar v sodelovanju z estonskimi kolegi Eerom Epnerjem, Martom Kangrom in Juhanom Ulfsakom pripravljajo mednarodno gledališko koprodukcijo Fun Fact (Zanimivo dejstvo).
Fun Fact temelji na situaciji, v kateri se, kot vedno v gledališču, postavljajo vprašanja, tokrat pa se bo nanje tudi odgovarjalo. Kaj se je zgodilo v mračni in megleni jeseni leta 1981? Koliko kentavrov je bilo ubitih med spodletelim poročnim slavjem? Kaj se je dogajalo, preden smo prišli, in kam je odšla stara gospa?
Male drame bodo pozabljene. Velike drame bodo ostale v spominu. Vendar le, če so velike.
Dovolj velike, da nam ponudijo dovolj zanimivega, o čemer se lahko sprašujemo.
Kino
Kinodvor
Dvorana, ob 17.00: Svetovni jagodni izbor IV (2023)
različni avtorji / razno / 77 min / @njami
Program najboljših kratkih animiranih filmov z vsega sveta, ki prinaša temeljit pregled trenutnega dogajanja in trendov na področju avtorske animacije, vključno s številnimi filmi, nagrajenimi na pomembnih mednarodnih festivalih.
* Vstopnice: 5,30 €
Dvorana, ob 21.00: Zaključek festivala Animateka 2023 s podelitvijo nagrad
Kinoteka – 20. Mednarodni festival animiranega filma Animateka
Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Retrospektiva kolažne animacije V
Un miracle: Zgodnji prikaz Breerovega dadaističnega smisla za humor: iz strani revije Paris Match izrezan in kolažiran papež Pij XII. žonglira z žogicami, potem s svojo glavo, nazadnje pa gre v nebesa.
Št. 11: Zrcalne animacije: Podobe v tehniki izrezanke in kolaža, sinhronizirane z džezovsko skladbo Mysterioso Theloniousa Monka.
Inšpektorjeva vrnitev domov: Inšpektor hodi po ulicah in se skuša izogniti različnim »nevarnostim«. V svojem domu se počasi sprošča po napornem dnevu, ko naenkrat zagleda odtis palca na begu. Ne preostane mu drugega, kot da se poda na lov za skrivnostnim osumljencem …
Nekoč v davnih časih: Nekoč v davnih časih sicer ni prva izrezanka, je pa nedvomno ena najbolj inovativnih. Borowczyk in Lenica sta v film pravzaprav prelila zgoščenost, duhovitost in bistroumnost poljskega plakata. Film slovi tudi po prelomni elektroakustični zvočni opremi, ki jo je prispeval eksperimentalni studio poljskega radia.
Monolog: Kolažni »spominski« film prinaša subjektivni pregled zgodovine Madžarske v 20. stoletju. Mlada ženska se v 60. letih kritično ozre na življenje svojih starih staršev (v času Avstro-Ogrske) in staršev (v medvojnem obdobju).
Živetiumreti: Kolažna animacija prinaša grenak komentar, kako so množični mediji v povojnem obdobju vplivali tako na življenje kot na smrt. Med prizore ljudi, ki plešejo tvist, ter risbe lobanj in okostnjakov se vrivajo podobe vzletanja bojnih letal, pohodov vojakov, streljanja s pištolo, eksplozij in atomskega gobastega oblaka. Divji ritem filma ustvarja plaz sopostavitev in oživitev, v katerih prepoznamo odmeve legendarnih imen iz sveta filma, kot so brata Lumière, Luis Buñuel, Charlie Chaplin, Buster Keaton, Harpo Marx in Marilyn Monroe.
Naša gospa, kraljica oble: »Film Naša gospa, kraljica oble, ki bi ga lahko označili za najsijajneje dovršeno Jordanovo stvaritev, je barvni kolaž rokokojskih podob, ki so jim sopostavljeni simboli vesoljske dobe. Slike se preobražajo, pretvarjajo, vdirajo druga v drugo in spreminjajo s tekočim kipenjem mehurčkov, dvigajočih se iz vode, medtem ko jih prebadajo nenadni pobliski svetlobe, brnenje alarma in sunkovita vizualna presenečenja. To je mistični dragulj, kot da bi oživela katera od škatel Josepha Cornella.« – Thomas Albright, San Francisco Chronicle
Esperanza: O izvoru človeka imamo različne teorije, zato predpostavimo, da tekočina, ki jo natakarica nalije v otrokovo posodo, privede do rojstva našega lika. Z njim se rodi upanje – upanje, da lahko ta otrok v prihodnosti postane Rembrandt ali Picasso, Shakespeare ali Tolstoj, morda Einstein. Toda otrok odraste, prideta ljubezen in upanje na srečo. Po poročni torti pride želja po večjem zaslužku, avtomobilu in mladi ljubici. Zaslon napolnijo različni »rogovi«, »trikotniki« in »utripajoča srca«. Potlej pride nesrečni rentgen in z njim upanje na rešitev, novo zdravilo. In nazadnje se pojavi balerina. Njen labodji ples nas opomni na zamujene priložnosti, na vse upe, ki smo jih sami pokopali.
Cineblatz: Jeff Keen, ki je deloval v Brightonu in bil s svojim delom podobno goreče obseden kot Harry Smith, je bil pomembna osebnost na britanski underground sceni hepeningov in »razširjenega filma«. Cineblatz je napad na oko, bliskovita kakofonija načečkanih risb, grobo izrezanih fotografij iz revijskih oglasov in časopisnih zgodb ter 3D predmetov, denimo plastičnih igrač, ki se talijo pred našimi očmi. Platno pretresa nasilje: ne le da smo priča neskončnim eksplozijam in surovim dejanjem, temveč je tudi gradivo, iz katerega je film zmontiran, črno ožgano ali zapacano z barvnimi brizgi.
* Vstopnice: 5,30 €
Dvorana Silvana Furlana, ob 19.00: Linda hoče piščanca!
Izvirni naslov: Linda veut du poulet! | Režija: Sébastien Laudenbach, Chiara Malta | Država: Francija, Italija | Leto: 2023
Paulette po krivici kaznuje hčerko Lindo. Da bi se ji odkupila, bi naredila prav vse – tudi piščanca s papriko, čeprav ne zna kuhati. Linda na vsak način hoče piščanca, kot ga je nekoč pripravil njen oče … Trgovine so zaradi stavke zaprte, a Paulette in Linde to nikakor ne ustavi. Pot po sledi piščanca, na katero povlečeta še »Lindino druščino«, nazadnje pa kar vso sosesko, ju vodi od kokošnjaka do tovornjaka z lubenicami, od zagnanega policista do alergičnega voznika tovornjaka, od babice do poplave. Linda pa se ne zaveda, da je piščanec, ki ga je takrat tako dobro pripravil njen oče, ključ do izgubljenega spomina … Mimogrede – zna kdo zaklati piščanca?
Linda hoče piščanca! je slavospev svobodi, revoluciji, neredu, celo anarhiji. Ta energičnost se širi kot naftni madež, ki se oprime vsega, na kar naleti: pravil, zdrave pameti, establišmenta. Film, ki nas odpelje nazaj v otroštvo, tako kot liki z napredovanjem zgodbe nazadujejo od odgovornih odraslih v boječe, lažnive, goljufive posameznike, ki razkrivajo svoje šibke točke brez strahu pred posmehom. To je odštekan film z zbadljivim smislom za absurd in satiro. Film, ki po več obvodih prehaja od resnobnosti do čudenja, a vselej s humorno noto, občasno začinjeno z melanholijo, ki se dotakne otroka, skritega globoko v vseh nas.
* Vstopnice: 5,30 €
Dvorana Silvana Furlana, ob 21.00: Belo plastično nebo
Izvirni naslov: Műanyag égbolt | Režija: Tibor Bánóczki, Sarolta Szabó | Država: Madžarska, Slovaška | Leto: 2023
Leto 2123. Človeštvo zaradi čedalje hujšega pomanjkanja naravnih virov lahko reši samo kupčija: vsak prebivalec se po dopolnjenem 50. letu spremeni v drevo. Ko Stefan izve, da se je njegova ljubljena žena Nora prostovoljno odločila predčasno podariti svoje telo, se poda na drzno pot, da bi jo rešil. Belo plastično nebo je hibrid med igranim in animiranim filmom, pri čemer so animirane sekvence izdelane s tehniko rotoskopije, kar pomeni, da je skupina animatorjev ročno risala na posneti material.
* Vstopnice: 5,30 €
//
Dodaj komentar
Komentiraj