Hostel Celica, ob 20.00: Pripovedovalska budnica 2025

Vrača se tradicionalna pripovedovalska budnica!

S tem pa napoveduje povratek jutranjih programov na Radiu Študent! S špikerji dotičnega radia se boste lahko letos potopili v zgodbe iz vseh mogočih vetrov. Prisluhnite zgodbam ZAČETKA SVETA in se s tem uspešno pripravite na oktober, ko se bodo ponovno začeli tudi JUTRANJI PROGRAMI.

SAMI ZAČETKI! Morda celo kakšen KONEC?

Glasbena spremljava: Eva Rogl Mežnar

Tehnika: 2T

Pripovedovalci: Klara Prem Cerar, Erik Klinc, Sara Kogej, Lučka Veber, Mitja Brglez, Katja Adamič, Tatjana Kneževič

* Vstop je brezplačen!

Glasba

Orto bar, ob 19.00: Obscura, Hideous Divinity, Sadist

Tehnični death metal spektakel v Ljubljani!

OBSCURA, eni najpomembnejših zastavonoš sodobnega progresivnega death metala, se vračajo v Slovenijo!

Na odru Orto Bara se nam obeta izjemen večer, kjer bodo Nemci dokazali, zakaj so že skoraj dve desetletji sinonim za tehnično brezhibnost, progresivno širino in neustavljivo brutalnost.

Z bendom, ki ga vodi karizmatični Steffen Kummerer, se bomo podali na potovanje skozi kompleksne kompozicije, astralne teme in vrhunsko glasbeno izvedbo. S svojo zadnjo ploščo so Obscura še dodatno utrdili svoj status vodilnega death metal benda, ki združuje starošolsko brutalnost z modernim, skoraj znanstvenofantastičnim pridihom.

Predskupini HIDEOUS DIVINITY – italijanski brutalneži, znani po temnem in preciznem death metalu, prinašajo dih jemajočo zvočno izkušnjo, in SADIST – legendarna progresivna death metal zasedba z več kot tridesetletno kariero in kultnim statusom v evropski metal sceni.

* Vstopnice danes: 35 €

AKC Nama, Škofja Loka, ob 20.00: Lufthansa

Lufthansa je skopska zasedba, ki je z brutalnim nastopom pred dvema letoma zaznamovala ljubljanski MENT ter s svojo zmesjo psihadeličnega rocka in post punka navdušila tako občinstvo kot kritike. Za ljubitelje bendov kot so Arhangel, Black Country, New Road, King Gizzard & the Lizard Wizard.

* Dogodek je brezplačen, prostovoljni prispevki za nastopajoče zelo zaželeni.

Dvorana Gustaf, Maribor, ob 22.00: Festival StopTrik: Madamdub x TAC

Madamdub

Nina Farič glasbeno ustvarja že 25 let, sprva kot vokalistka, nato inštrumentalistka, od leta 2009 kot solo noise izvajalka in dub DJ-ka. Dejavna je v raznih glasbenih kolektivih, med drugim trenutno članica Clockwork Voltage. Kot Kikiriki se osredotoča na eksperimentiranje z v živo ustvarjenim zvokom iz večinoma analognih sintetizatorjev, kaset in elektronskih vezij domače izdelave. Je tudi veteranka lokalne Dubomb Crew, kjer se poleg eksperimentalnega vijačenja, kot Madamdub ukvarja z DJ-anjem na sto in en način ter dub akrobacijami mnogih nians. Sproducirala je že kar nekaj izdaj in kolaboracij, sodelovala in si delila odre ter druge prostore, s številnimi drugimi zvočnimi umetniki, nastopila na veliko festivalih in samostojnih dogodkih doma in v tujini. V prostem času je strastna obiskovalka koncertov ter odrska in tonska tehnica. Obdobje formiranja glasbenega okusa med osnovno in srednjo šolo sta pomembno zaznamovala Radio MARŠ in KC Pekarna. 

Madamdub je Nina Farič.

TAC

Grega Tanacek vzpostavlja svet, kjer glasba oživi skozi svetlobo in gibanje. Je vizionarski scenograf in vizualni umetnik v živo, ki ustvarja nepozabna okolja z najsodobnejšo video projekcijo, sinhronizirano osvetlitvijo in vizualnimi elementi po meri, prilagojenimi vsaki predstavi. Njegovo delo spreminja odre in prostore v senzorična igrišča. Vsak utrip je usklajen z očarljivo gibljivo grafiko, ki zvok spremeni v izkušnjo celotnega telesa. Z globokim razumevanjem ritma, prostorskega oblikovanja in vizualnega pripovedovanja zgodb, TAC ne le okrasi prostor in oder – ampak ga definira.

Odri in podobno

PLAC je še odprt.

Jalla Jalla, od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Vodnikova domačija, Ljubljana, ob 19.00: Itn. // 2050 (Gledališko-gibalni performans)

Performans raziskuje vprašanja o prihodnosti človeštva, ki so skozi zgodovino burila domišljijo številnih posameznikov. Iz teh razmislekov so nastala številna izjemna literarna dela, ki pa se večinoma osredotočajo na distopične poglede. Čeprav tudi sedanjost ob pogledu naprej ne vzbuja veliko optimizma, bodo mladi ustvarjalci v performansu – ob podpori literarnih primerov – najprej raziskovali distopične razsežnosti, zlasti v kontekstu šole, nato pa bodo z raznovrstnimi gledališkimi sredstvi odkrivali nepričakovane ideje, potrebe in možnosti, ki lahko prihodnost premaknejo v svetlejšo smer.

Hiša otrok in umetnosti, ob 19.00: Smrt in mleko – VNLG

Vikend neodvisnega lutkovnega gledališča (VNLG) je festival, namenjen predstavitvi neinstitucionalne lutkovne umetnosti v Sloveniji. Ponuja pregled aktualne produkcije in ustvarja prostor, kjer se srečujejo ustvarjalci, strokovna javnost ter občinstvo. Festival ob tem odpira tudi možnosti za stik s tujimi gosti in selektorji.

Kot vsako leto ima festival tudi letos dobrodelno noto. Vsako leto podpremo organizicije, ki po našem mnenju najbolj nujno potrebujejo pomoč. Letos smo se povezali z UNICEF Slovenija.

* Namesto vstopnine za predstave vas prosimo, da pomagajte otrokom v Gazi z SMS donacijo. Pošljite SMS na 1919 s ključno besedo GAZA10.

Moment, Hiša otrok in umetnosti – Smrt in mleko

To ni predstava o smrti. To ni predstava o mami, sinu in zlati ribici. To ni predstava o spominih iz otroštva. To ni predstava o motoristu, ki je na cilj prispel prepozno in je z zamahom metuljevih kril povzročil povsem nov tornado. To ni predstava o oživljanju ponesrečencev, čeprav ni rečeno, da se tega ne boste naučili. To ni predstava o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, in kako lepo bi bilo, če bi bilo tako. To ni predstava o strahu. To ni predstava o tem, kako nevarni so lahko jeleni, antilope in ostali sodoprsti kopitarji votlorogi. To ni predstava o božanstvih v belih haljah s čutom za reševanje človeštva. To ni predstava o dečku, ki se igra z maminimi raketami odrešitve. To ni predstava o jabolčni piti na mizi, za katero nikoli več ne bodo sedeli ti isti ljudje. To ni predstava o luči na koncu tunela. In meglicah, ki se dvigajo iz reke pozabljanja. In neprekinjajočem piskajočem zvoku, ki ne želi zapustiti ušesa. Smrt in mleko je. Je predstava. Je avtorski projekt in je kolektivno delo skupine, ki preko zgodb, podob in ubadanja s samim seboj raziskuje odnos do začetkov, koncev in vsega, kar smo pustili za sabo.

* brezplačno, 15+, 60′, obvezne rezervacije vstopnic na https://www.hisaotrok.si/dogodek/smrt-in-mleko-vnlg/

Kino

Kinodvor

17:00 / Dvorana: Modrost sreče (Wisdom of Happiness)

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

19:00 / Dvorana: Edina zemlja (No Other Land)

Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor / Palestina, Norveška / 2024 / 95 min / hebrejščina, angleščina, arabščina

Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Yuvalom Abrahamom …

21:10 / Dvorana: Ena bitka za drugo (One Battle After Another)

Paul Thomas Anderson / ZDA / 2025 / 162 min / angleščina

Najnovejši film Paula Thomasa Andersona, režiserja Gospodarja, Fantomske niti in Sladičeve pice.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Srečno Kekec

Režija: Jože Gale | Država: Slovenija (Jugoslavija) | Leto: 1963

Po tem, ko je Kekec v prvem delu v kozji rog ugnal hudobnega Bedanca, ga čaka nov izziv. Kekec (Velimir Gjurin) in plahi Rožle (Martin Mele) sta pastirja pri kmetu, ki ima slepo hčerko njunih let Mojco (Blanka Florjanc). Večerni pogovor nanese na Pehto (Ruša Bojc), ki naj bi bila strah in trepet teh krajev in naj bi celo kradla otroke. Kekec, Mojca in Rožle se naslednje jutro odpravijo v planšarsko kočo. Ko Mojca nabira rože, jo sreča zeliščarica Pehta, ki jo zaradi njenega lepega petja odpelje k sebi domov. Pehta pozna tudi rožo, iz katere bi lahko naredila zdravilo za Mojčine oči. Kekec najde sled k Pehti in skuje načrt, kako bo rešil Mojco in Pehti ukradel zdravilo. Toda da bi spregledala Mojca, mora najprej spregledati Kekec: da namreč Pehta ni gorsko strašilo ali hudobna čarovnica, marveč postarana, osamljena in zagrenjena zeliščarka, ki želi Mojci vrniti vid.

Dvorana Silvana Furlana, ob 20.00: Bela tema

Izvirni naslov: Bílá tma | Režija: František Čap | Država: Češkoslovaška | Leto: 1948

Zaradi snežnega meteža med umikom v gore mora partizanska brigada pustiti nekaj ranjencev v zemljanki, skriti pod snegom na nedostopnem kraju. Z njimi ostanejo zdravnik, sestra Katka, vaščana iz bližnje vasi, ki sta se pridružila partizanom, in deklica Rozka. Sovražnikovi vojaki se postopoma umikajo mimo zemljanke.

František Čap je ta vojni film posnel, da bi obeležil četrto obletnico slovaške ljudske vstaje. Eno od epizod so posneli po resničnih dogodkih, povezanih z vstajo, v njej pa so se le zaradi takratne ideologije osredotočili na povezavo med češkimi, slovaškimi in sovjetskimi partizani oziroma vojaki in poudarili vlogo pripadnikov sovjetske vojske. Politični patos je uravnotežen s profesionalno ter impresivno in kakovostno montažo, vendar je očitno, da je bil film posnet v težkih razmerah (realiziran je bil v studiih v Pragi in Bratislavi).

Bela tema je bila prikazana na 3. mednarodnem filmskem festivalu v Mariánskih Láznah leta 1948, kjer je osvojila potujočo nacionalno nagrado za najboljši češkoslovaški film. Hkrati je bil film prikazan na 1. delavskem filmskem festivalu v Zlínu, a ga je delavska žirija obsodila, očitajoč mu patos v dialogih ter pomanjkanje optimizma in naturalizma. František Čap se je na trditve žirije nespoštljivo odzval, kar mu je onemogočilo nadaljnjo kariero v češkoslovaškem filmu, zato je kasneje emigriral. Film je februarja 2018 izdal češki Nacionalni filmski arhiv kot del projekta Filmové osmičky skupaj z drugimi naslovi, povezanimi z obletnicami dogodkov moderne češkoslovaške/češke zgodovine iz let, ki se končajo s številko 8.

//