kemikalije
PREZGODI
Jalla Jalla // 17.00 // Delavnica
Perljalla - delavnica izdelovanja nakita iz perlic
Cukrarna // 17.00 // Festival Indigo: Slavimir Stojanović
Slavimir Stojanović je grafični oblikovalec, vizualni umetnik, pisec, ilustrator, raper in profesor. Je ustanovitelj in kreativni direktor oblikovalskega studia Futro (skovanka iz besed »future« in »retro«) Design, ki sodeluje z velikimi mednarodnimi podjetji, kulturnimi institucijami ter manjšimi lokalnimi podjetji in startupi. Med njegovimi naročniki so med drugim Coca-Cola, Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Lisca in Droga Kolinska. Njegovo delo opisujejo kot mešanico švedskega minimalizma in balkanske senzibilnosti v bogatih, a preprostih podobah, s pridihom humorja v slogu Monty Pythona.
Kinodvor
Dvorana // 13.00 // Žal mi je, punčka
Eva Victor / ZDA / 2025 / 103 min / angleščina
Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.
Dvorana // 15.50 // Sanje
Dag Johan Haugerud / Norveška / 2025 / 110 min / norveščina
Seks, Ljubezen in Sanje – ne nujno v tem vrstnem redu – so poglavja v ohlapno povezani trilogiji o sodobnih razmerjih norveškega romanopisca in režiserja Daga Johana Haugeruda. Sanje, tankočuten in duhovit razmislek o ljubezenskem (in umetniškem) prebujenju mladega dekleta, so režiserju prinesle glavno nagrado na Berlinalu.
Mala dvorana // 17.00 // Fiume o morte!
Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
PREPOZN
I. GLASBA
metametameta
Jalla Jalla // 20.00 // klubski večer
Reggae rumble + Jenga championship
ne-meta
Zorica // 18.00 // Original disco party
Original Disco Party obuja energijo, vibracijo, zvok in ritem obdobja izvorne disco glasbe. Disco, hipnotična mešanica funka, ritmičnega soula, popa in izrazito plesne ambicije, je vrh doživel v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na sceno je prinesel nove vzorce druženja, obnašanja, plesanja, zapeljevanja in dojemanja življenja nasploh. Izvorni disco ostaja svojevrsten pobeg, užitek, zabava, a tudi navdih, izziv, drža in predvsem neponovljiva glasbena izkušnja, ki tudi po več kot 40 letih ni izgubila niti kančka topline in blišča.
Pričarati delček magije originalnega disca, ki je trajal vsega nekaj let, a postal večen, je glavni namen Original Disco Party.
Pritličje // 20.00 // Jani Kovačič
Jani Kovačič (1953) je eden redkih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki je hkrati mislec in kronist časa. Diplomirani filozof, ki že pet desetletij gradi opus, v katerem je pesem le površina globljega projekta kritičnega humanizma. Njegove »ponarodele« pesmi so del skupnega spomina, njegova bolj kompleksna dela pa orodje za preoblikovanje zgodovinske zavesti. Jani Kovačič se tako izmika oznakam popularne glasbe: deluje kot kulturni fenomen, v katerem se umetnost, filozofija in etika stapljajo v enotno prakso.
Kino Šiška // 20.00 // (Ne)Klasično: radio.string.quartet
Na prvem večeru bo nastopil radio.string.quartet – dinamičen kvartet z Dunaja, za katerega ne veljajo žanrske omejitve. V njem igrajo glasbeniki iz Nizozemske, Tajvana, Nemčije in Avstrije, ki že od leta 2004 s svojo virtuoznostjo in drznostjo prestopajo meje tradicionalnega godalnega kvarteta.
V Šiški se bodo predstavili tudi z delom B:A:C:H ● like waters, ki ga je njihov violinist Bernie Mallinger napisal v tišini koronskega zaprtja leta 2020. Bachovo Sonato za solo violino v g-molu je z veliko občutka prenesel v 21. stoletje in jo obogatil s človeškim glasom ter elektroniko. Gre za delo, ki je del bendovega projekta “kvadrologija”, v katerem v glasbenem jeziku predstavljajo štiri elemente: zemljo, ogenj, zrak in vodo. Na temo vsakega elementa bodo pripravili po en projekt.
Prulček // 20.30 // Zhlehtet
Jazz, folklora, elektronika - trije glasbeni svetovi, ena improvizacija.
Pripravite se na jazz, kot ga še niste slišali! Zhlehtet pod vodstvom maestra Roka Zalokarja bo odpeljal vaša ušesa v neznane kotičke, kjer se akustična poezija sreča z elektronskimi vibracijami in drznimi improvizacijami, ki premikajo meje časa in prostora.
Kolektiv se pojavlja se v različnih konstelacijah in tako stalno sledi svežemu navdihu. Izhaja iz tradicije spiritualnega jazza in je predan sporočilu trenutka in skupnemu razumevanju. Združuje najvidnejše glasbenike nove (ob)jazzovske generacije, ki so poleg samosvojega izraza na instrumentu tudi skladatelji in ustvarjalci.
Cukrarna // 21.00 // Festival Indigo: Maja Osojnik
Maja Osojnik je slovenska pevka, skladateljica, improvizatorica elektroakustične glasbe in zvočna umetnica. Njeni primarni mediji so glas, Paetzoldove basovske blok flavte, terenski posnetki, DJ-CD-ji, kasete ter druge lo-fi elektronske naprave, igrače, smeti in najdeni predmeti. Umetniško se giblje med svetovoma analogne in digitalne umetnosti, virtualnosti in resničnosti. Njen opus presega sodobne, eksperimentalne, elektronske, jazzovske in improvizirane žanre ter sega vse do zvočne umetnosti in težje glasbe. Glasba Maje Osojnik, pogosto opisana z nasprotujočimi si pridevniki, je hkrati realistično in surrealistično zvočna, krhka in destruktivna, temna kot prikazen, a obenem lepa in elegantna.
Cukrarna // 22.00 // Festival Indigo: Felicia Atkinson
Félicia Atkinson je francoska elektroakustična skladateljica in vizualna umetnica. V svojih kompozicijah združuje človeški govor ter objekte in koncepte, ki v konvencionalnem smislu niso govorni: krajine, podobe, knjige, spomine, ideje. Te animira in kolažira z izseki šepeta lastnega glasu, plenerističnimi zvočnimi posnetki, instrumentalno glasbo in esejistično francosko govorjeno besedo. Njene kompozicije so plastenja zvokov, ki pripovedujejo zgodbe na presečiščih časov in prostorov. Félicia Atkinson se v lastno glasbo pozicionira kot pripovedovalka in ne kot protagonistka.
II. DRUGO
Cukrarna // 18.00 // Festival Indigo: Richard Turley
Richard Turley je grafični oblikovalec in kreativni direktor, najbolj znan po prenovi vizualnih strategij revije Bloomberg Businessweek in televizijske mreže MTV. Njegov slog je prepoznaven po krepki tipografiji, brezobzirnem oblikovanju ter ignoriranju konvencionalnih mrežnih struktur. Pogosto posega po provokativnosti in vnaša drzne ter subverzivne podobe. V svoje oblikovanje vključuje popkulturne meme in elemente internetne kulture, ki jih reinterpretira kot del »kulture prisvajanja«.
Cukrarna // 19.00 // Festival Indigo: Laurenz Brunner
Laurenz Brunner je glavni urednik, kreativni direktor, oblikovalec in »tipografski terapevt« Source Type-a. Specializiran je za uredniško in komunikacijsko oblikovanje, oblikovanje vizualnih identitet in pisav. Njegovo delo raziskuje ravnovesje med alternativno in pop kulturo, konceptom in improvizacijo, umetnostno zgodovino in znanstveno fantastiko.
Source Type je (v nastajanju) … kolektiv, platforma, predlog, vir, založnik, livarna črk, indeks, orodje, zbirka, knjižnica, delavnica, portal, zemljevid, mešani posnetek, učilnica, zarota, ugibanje, okno, dialog, začetek. Krajše povedano, Source Type je platforma za tipografsko raziskovanje in vizualno pismenost, ki deluje od leta 2022.
SNG Drama // 19.30 // Osvoboditev Skopja
Drama Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića je s kultno uprizoritvijo, ki je žela nagrade na mednarodnih gostovanjih, v sedemdesetih letih močno zaznamovala jugoslovansko gledališče. Skozi perspektivo šestletnega Zorana doživljamo izkušnjo druge svetovne vojne: mama Lica se zaradi preživetja družine zaplete z nemškim oficirjem, stric Georgij se vrne kot invalid in svoje trpljenje utaplja v alkoholu … Z današnjega vidika so v središču tega vznemirljivega besedila posledice vojne za družino, ki jo je Zoran kot otrok izgubil. Zgodila se je svoboda, zgodilo se je življenje, on je odrasel. Ostali pa so drobci, ki se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke družine in njenih bližnjih v vojni krajini razrušenega doma in uničene narave.
Španski borci // 18.00 // Čigave oči?
Čigave oči? je plesna predstava, ki raziskuje ponotranjen moški pogled – pogled, ki telo seksualizira, objektificira, nadzira. Plešoče telo je pogojeno z zunanjimi koreografskimi zahtevami, izgublja avtonomnost in (p)ostaja kapitalistični stroj reproduciranja, zadovoljevanja ter nenehnega izboljševanja in napredka. Sila. Slina. Pekoča struktura. Želja. Vsa že doživeta plesna zgodovina. Forme. Linije. Gnanje. Več in bolje. Samokontrola. Kdo me gleda? Kako gledam samo sebe?
III. KINOKINOKINO
Kinodvor
Dvorana // 18.15 // Žal mi je, punčka
Eva Victor / ZDA / 2025 / 103 min / angleščina
Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.
Mala Dvorana // 19.30 // Fiume o morte!
Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
Dvorana // 20.30 // Zrcala, št. 3
Christian Petzold / Nemčija / 2025 / 86 min / nemščina
Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni družinski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.
Kinoteka
Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // Mož s kamero
Nemi dokumentarni blitzkrieg po ulicah Moskve, Kijeva in Odese, s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, štirikratnimi … ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture. Z uporabo kompleksnih in inovativnih postopkov niza prizore vsakdanjika in meri utrip mesta od jutra do večera. To je film o življenju v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih 20. stoletja, a tudi film o filmu samem ter vznemirljivih izraznih in ustvarjalnih možnostih, ki jih kot novi umetniški medij ponuja.
Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Bela tema
Zaradi snežnega meteža med umikom v gore mora partizanska brigada pustiti nekaj ranjencev v zemljanki, skriti pod snegom na nedostopnem kraju. Z njimi ostanejo zdravnik, sestra Katka, vaščana iz bližnje vasi, ki sta se pridružila partizanom, in deklica Rozka. Sovražnikovi vojaki se postopoma umikajo mimo zemljanke.
František Čap je ta vojni film posnel, da bi obeležil četrto obletnico slovaške ljudske vstaje. Eno od epizod so posneli po resničnih dogodkih, povezanih z vstajo, v njej pa so se le zaradi takratne ideologije osredotočili na povezavo med češkimi, slovaškimi in sovjetskimi partizani oziroma vojaki in poudarili vlogo pripadnikov sovjetske vojske. Politični patos je uravnotežen s profesionalno ter impresivno in kakovostno montažo, vendar je očitno, da je bil film posnet v težkih razmerah (realiziran je bil v studiih v Pragi in Bratislavi).
Dodaj komentar
Komentiraj