Mesto Metelkova:

Klub Gromka ob 21:00: KiborgSpužva Büking: SPINDRIFT (ZDA) + BLAAK HEAT SHUJAA (ZDA) + MOLOKAI (MK) + LITOSTROSJKA DARKBLUZ EXPERIMENT (SLO)

Sergio Leone isn't dead!

Gala hala ob 19:30: Parkway Drive, Veil Of Maya, Antagonist Ad Dirty Skunks Predstavljajo: Parkway Drive (Avstralija) Veil Of Maya (Zda) Antagonist Ad (Nova Zelandija)

Vstopnina: 16,20 €

Jalla Jalla: TORKEPEDO

19:30 "Scorpio Rising" (1964)

20:00 "Cowboy Bebop: The Movie" (2001)

Teater, razstave, predavanja...:

SiTi TEATER ob 20:00: Moja nit je rdeča

Eva Škofič Maurer kot zagrizena vohunka, spolno prebujena deklica, kičasta patriotka, nevesta brez ženina, noseča baletka in osamljena gospa pred menopavzo - v klovnovski burleski Moja nit je rdeča.

Sodobna klovnska predstava za odrasle je vstopnica v svet doživetij in odnosov, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo predati. S pomočjo rdečega nosa, najmanjše maske na svetu, se Eva Š. Maurer potopi v fantazije različnih ženskih vlog, o katerih vsi po malem sanjarimo, a jih v resničnem življenju ne moremo združevati. Zgodbe osmih junakinj so uprizorjene skozi prizmo humorja in parodije.

Kdo je Eva? Zagrizena vohunka, spolno prebujena deklica, kičasta patriotka, nevesta brez ženina ali noseča baletka? Vse to in še več! Kako se bo odvil motek rdeče niti večera? Odgovor bo sooblikovalo občinstvo, ki bo v predstavo vključeno na nadvse spoštljiv, a hkrati tudi iskreno neotesan način.

Sodelujoči:

režiserka: Maja Dekleva Lapajne

igralka: Eva Š. Maurer

kostumografinja: Jana Čoh

oblikovalec svetlobe in tehnični vodja: Borut Cajnko

pomoč pri gibu in koreografiji: Krasimir Agin

scenograf: Tomaž Lapajne Dekleva

pevsko vodstvo: Ana Duša

pomoč pri oblikovanju zvoka: Damjan Rostan, Goran Završnik

fotograf: Ivian Kan Mujezinović

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, grad Fužine ob 17:00: Barve mesta

sprehod po mestu, nabiranje materiala, delavnice in razstava kolekcije izdelkov

Skupaj z ustvarjalkami skupine OLOOP - tekstilnimi oblikovalkami - vabimo prebivalce Ljubljane oziroma vse tiste, ki bi se želeli mestu na poseben način približati, da se nam pridružijo na delavnicah in razstavi ter izkusijo čarobnost oblikovalskega procesa, umirjenost ustvarjalnega dela, razburljivost raziskovanja urbane narave in sproščenost druženja.

Projekt Barve mesta je urbani oblikovalski laboratorij. Njegova večplastna zasnova nagovarja, krepi in neguje različne vidike posameznika in širše skupnosti. Obenem odpira pomembna vprašanja o ekologiji, vrednotah ter pomenu oblikovalskega, umetniškega in obrtniškega ustvarjanja v današnjem času.

Vsako mesto je poseljeno z unikatno urbano naravo, ki na prvi pogled določa barven zapis mesta. Vendar, ko se tej naravi približamo in se vanjo poglobimo, nas lahko povsem preseneti. Z nabiranjem rastlin, delov dreves in s preprostimi postopki predelave le-teh se nam razkrije pisana paleta tonov, ki na simbolni ravni predstavljajo izvorne barve mesta in njegove narave. V projektu Barve mesta bomo skupaj z obiskovalci potovali skozi oblikovalski proces, eksperimentirali z barvanjem z naravnimi barvili in se srečali s tehnikami ter materiali, iz katerih bomo ustvarili skupnostno kolekcijo uporabnih izdelkov.

V prvem delu projekta, kjer je v ospredju sožitje med ljudmi, naravo in mestom, se bomo srečali z drevesnimi vrstami Ljubljane in nabirali njihove dele, ki vsebujejo barvila primerna za barvanje tekstilnih vlaken. V drugem delu se bomo preselili v notranje dvorišče in galerijski prostor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine, ki se bo spremenil v laboratorij. Tu bomo priča čarobnemu procesu ustvarjanja, udejanjanja stvari - procesu, ki je ponavadi za javnost neviden. Iz nabranih surovin bomo pripravili barvalne kopeli ter v njih pobarvali volneno prejo, ki bo služila kolekciji izdelkov.

Vhod v Križanke od 17:00 do 20:00: Spoznavanje uporabnih vrednosti dreves rastočih v središču mesta, delavnica

Vodita: Kristjan Jarni, mag. znanosti, in Ladka Peneš, strokovnjakinja za rastlinsko barvanje

Zbirno mesto:, Trg francoske revolucije 1

Mednarodni grafični likovni center: Nancy Spero: Telo

"Z ustvarjanjem takih del si tvegala lastno glavo," je vzkliknila feministična umetnica Kiki Smith, ko je prvič ugledala dela Nancy Spero (1926–2009), in s temi besedami ponazorila moč njenega likovnega učinkovanja. Ameriška umetnica in aktivistka, ki je večino časa ustvarjala v New Yorku, se je izražala z različnimi sredstvi, od tradicionalnih do ročnih in eksperimentalnih grafičnih tehnik. V figurativnih delih se osredotoča na vloge žensk in jih pogosto upodablja kot protagonistke, ki jih naslavlja realnost političnega nasilja. Njena grafična dela v zbirki MGLC, ki so osnova pričujoči razstavi, prikazujejo podobe vojne, žrtev, mučenja, ponižanja, seksualnosti, subordinacije in smrti, razkosanje figuralne podobe. Razstava prikazuje pogled na telo v sodobni družbi, v kateri resnična resničnost vojne in nasilja ni pozabljena zgodba zgodovine.

Stekleni atrij, Mestna hiša: Hanibal Salvaro: Novi alpsko-mediteranski dialogi

V svojem ciklu se avtor poslužuje nekaj "duchampovskega", saj svoja umetniška snovanja začenja z odpadnimi deli sanitarne keramike. Fragmenti porcelana so sicer "ready-made" predmeti, ki pa jih preoblikuje in intimistično osmisli v trenutku, ko je njihova forma še obvladljiva, "gibka", ko jo je še mogoče upogniti in postaviti v "kalup" osebne ideje. Tako "trouve" postane "okvir" za avtorsko svojstveno stvaritev. Nastalo formo napolni s posebnim konglomeratom, z betonsko maso (cement

in drobljenec različnih barv in granulacij) in s kosi lomljenega belega porcelana, ki učinkujejo kot prefinjene linije znotraj pisane materije. Tovrstni dodatki vzpostavljajo notranji ritem v posamezni formi. Dinamiko ustvarja tudi dialog med homogeno snovnostjo in sestavljeno maso, med celoto in detajli oz. mikro strukturami, ki so vanjo ujete. Tako se v ustvarjalnosti Hanibala Salvara srečujejo nasprotja, ki revitalizirajo forme ter potrjujejo staro in odpirajo možnost novega likovnega izražanja.

Med Duchampovim in Hanibalovim dejanjem je očitna razlika.

Če je umetniški prispevek Marcela Duchampa (Fontana, 1917, sanitarna posoda in lošč) neznaten in je dvignil v tistem času veliko prahu, pa je Hanibalov popoln. Njegova jasna konceptualna ideja je namreč prisotna skozi celoten ustvarjalni proces ter ga suvereno diktira. Njegovi artefakti so edinstveni in avtorsko intimni, pa čeprav so bili začeti v množični proizvodnji. Avtor namreč spremeni njihov "genski zapis" in jim da povsem drugačno predstavnost ter jih zaznamuje z izrazitim likovnim karakterjem.

Njegovo ustvarjalno delovanje pa poleg tega razkriva tudi možnost recikliranja materialov in je dejanje, ki premore ekološko dimenzijo.

Poleg porcelanasto-betonskih form pa Salvaro svoje ideje razpira tudi po slikovnih površinah, kjer v tehniki akrila ustvarja dialoge med premišljeno pozicioniranimi linijami in barvnimi sledmi, ki so

izrazito sproščene in pripadajo rešitvam t.i. slikarskega drippinga. S tem svojemu idejnemu svetu omogoča prehajanje med različnimi likovnimi disciplinami.

Mednarodni grafični likovni center: Mednarodni Jazz Festival LJubljana: Peter Brotzmann solo, Dela 1959−2013, likovna razstava

Razstava umetnika in glasbenika Petra Brötzmanna, Dela 1959−2013, enega najpomembnejših evropskih predstavnikov sodobne improvizirane glasbe, javnosti manj znana pa je njegova vizualna umetniška produkcija. Na njegovi pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, prvi v Sloveniji, so na ogled dela na papirju – risbe, grafike in akvareli, nekaj slik in objektov ter ovitki plošč in plakati. Razstava je likovni uvod v 54. Jazz festival Ljubljana, na katerem je Peter Brötzmann redni gost, in je organizirana v sodelovanju s Cankarjevim domom. Odprtje razstave 2. julija bo spremljala glasbena točka Jasona Adasiewicza na solo vibrafonu.

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Ana Kravanja in Marko Karlovčec; Disraščanje

Prostorska postavitev s skulpturnim, zvočnim, gozdnim materialom in živo improvizacijo na otvoritvi.

Tokratna razstava iz cikla Umetnice v Celici je plod sodelovanja slikarke, glasbenice in cirkusantke Ane Kravanja in glasbenika Marka Karlovčeca. Posebnost njunega dua je zvočno in glasbeno raziskovanje ter improvizacija v razširjenem, zlasti naravnem okolju na travnikih, v gozdovih, jamah ... Rezultat njunega skupnega dela je lani posneta zgoščenka z naslovom Vraščanje / Ingrowth.

https://soundcloud.com/marko-karlovcec/sets/vrascanje-ingrowth

Ob prestavitvi dua skupaj z njunim "naravnim okoljem" (prostor galerije bosta namreč prekrila z gozdnim dračjem) v galerijo Srečišče, avtorja tako tematizirata prav problem prenosa, oziroma dislociranosti zvokov, objektov, razmerij ... iz mest, kjer so nastala in za katera so bila narejena, v nove prostore in konceptualne okvirje. Namreč, kljub iztrganosti, oziroma prav zaradi nje, delo kot celota doživi novo uglasitev.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Konceptualna razprava: Poezija & ideologija

Torek, 2. julij, ob 20. uri. Konceptualna razprava: Poezija & ideologija – razprava v okviru 10. Festivala Pranger 2013, ki predstavlja srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije; sodelujoči bodo na kondicijo ideologije pogledali skozi poezijo (in obratno na stanje poezije), skozi jezikovni sistem, ki strmi k »lepoti«, ki je hermetičen, težak, neberljiv, nerazumljiv; nastopila bosta dr. Renata Šribar in dr. Miklavž Komelj, pogovor bo povezoval Goran Potočnik Černe, dogodek pa bo potekal v organizaciji KUD Pranger in Filozofske posvetovalnice – Filozofirati s pavjim peresom.

Ko se pogovarjamo o poeziji in ideologiji, takole, na en vdih, se najprej poraja vprašanje smisla takšnega pogovarjanja. Namreč, vedno več je glasov, da v času, ko ni več osebnih zavor, ko posamezniki preprosto izrečejo, kar mislijo, ko za enega vodilnih, ali bolje, prevladujočih sodobnih gesel velja: Greed is good, kritika ideologije nima več česa početi. Povedano enostavneje: tisti, ki imajo moč in oblast, se ne rabijo več skrivati za »lepimi« izjavami in svojega partikularnega interesa odtiskovati v obča mesta, univerzalije, splošnosti. Njihove (nekoč) skrite perverzalije so postale ta obča mesta.

A to seveda ne pomeni, da živimo v času, ko ni več ideologij, kot radi zatrjujejo ravno tisti, ki se jim pohlep najbolj zatika med zobe. Ideologija je bolj zvita in bolj trpežna od tega. Zato bomo na kondicijo ideologije pogledali skozi poezijo (in obratno na stanje poezije), skozi jezikovni sistem, ki strmi k »lepoti«, ki je hermetičen, težak, neberljiv, nerazumljiv. Skratka, ideologijo se bomo lotili tam, kjer ta to najmanj pričakuje.

Kino kino kino!!!

Kinodvor:

19:00 Opomba, Hearat Shulayim, Joseph Cedar, Izrael, 2011, 35 mm, 105'

21:30 Kinodvorišče: Otrok iz zgornjega nadstropja (L'enfant d'en haut), Ursula Meier, Švica/Francija, 2012, 35 mm, 97'

Film, ki mu je žirija Berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.

Kino Komuna:

18:00 Vaje v objemu (Vaje v objemu / Tango Abrazos), ljubezenska drama, Metod Pevec, Slovenija, 2012, 89'

20:00 Veliki Gatsby (The Great Gatsby), romantična drama, Baz Luhrmann, Avstralija, ZDA, 2013, 142'