Mest ni.
I. GLASBA
metametameta
20:00 // Jalla Jalla // koncert
Indikator B (HR - punk) + Poguba (SL - HC punk) - Iz Zagreba prihajajo Indikator B, ki prepletajo primitivnost in melanholijo z močnim ugrizom asfaltne sive barve. Za pravo oldschool punk vzdušje pa bojo iz študentskih kleti na plano prišli še domači Poguba.
21:00 // Gala hala // koncert
REVIRGIN (Hr), promocija plošče »Nadam se da se dobro zabavljaš« HOW YES NO (Hr) + DJ Vlad
Music policy: post punk/art punk/grunge/d’n'b/jungle
Vstopnina: 13 €
22:00 // Jalla Jalla // klubski večer
PuNk NiGhT w/DJ Cegu
23:00 // Klub Monokel // klubski večer
ZAZI - ALLNIGHTER Zazi skozi gozdove zvočnih vibracij skače že od malih nog, zadnje čase pa spoznava da je narava še bolj magična, če jo lahko deliš. V enem žepu nosi sladke funky gozdne sadeže, v drugem sonce. Pričakujte vse in nič - all night long! world / funk / electro / afro / house / boogie / baile ++ Štart: 23:00
Vstopnina/Entry: 5 < 00:00 > 7 Eur
23:00 // Klub Tiffany // klubski večer
POP NATION - Ko v nas znova in znova prodira zimski mraz in nam ta ledena penetracija povzroča nemalo težav, je najbolje, da se odpravimo v Klub Tiffany, kjer nas z malo sreče čakajo vroči poljubi našega izbranega termoforja. Za vročico na plesišču bosta na tokratnem Pop Nation večeru skrbela Hibiku in sava.
Vstopnina: 5€ <0.00> 7€
Ljubljana
20:00 // Kino Šiška // Ivo Dimčev
Ivo Dimčev je žanrski kameleon in kvirovska ikona, ki s svojimi spolno ambivalentnimi figurami ustvarja depo telesnih prezenc, ki nikoli ne preidejo na raven razvidne ali določljive identitete, v koncertnih primerkih pa prehajajo na raven božanskega. Leta 2020 smo si ga lahko ogledali samo v spletnem prenosu, tokrat pa bo svoj edinstveni performans končno predstavil tudi na odru Kina Šiška.
Vstopnina: na dan 20 €, s popustom (d/š/u) 14.40 €
21:00 // Pritličje // Prince Lucija
𝗣𝗿𝗶𝗻𝗰𝗲 𝗟𝘂𝗰𝗶𝗷𝗮 v petek na celovečercu
nyabinary beats & bass in space
Drugje
19:30 // MC Kotlovnica Kamnik // Januarska matineja
Ja, res je. Prav ste videli. Koncertno sezono začnemo že prej in prav je tako.
Cikel dogodkov, imenovanih ''Januarska matineja'' začnemo lokalno in glasno. Ob ponovni renesansi kamniškega panka pa vse do brezkompromisnega toilet cora. Matilda je nazaj, z njo pa prihajajo Mejhn.
MATILDA PRIHAJA
Bend iz naročja kamniškega Alprema. Po nekaj letih odsotnosti spet prinašajo vso punk surovost, ki smo jo bili pri bendih iz tega območja v preteklosti deležni.
MEJHN
Ampak hiter ... Toilet core naravnost iz Kamnik Grabna.
Vstop prost!
Dunraven, Big Black Whale @ CMK, Koper
II. ODRSKE DESKE
Cel dan // Stara mestna elektrarna // Claire Huber: No.oN
Umetniška rezidenca v Stari elektrarni
No.oN je delo, ki se je začelo s priznavanjem „ne“! Z zavrnitvijo soglasja telesa, ki se zahteva od performerja njegove zloglasne „razpoložljivosti“. Z zavrnitvijo tudi vsemogočnosti rednega utripa, ki je v nasprotju z našimi najbolj prikritimi impulzi. Z zavračanjem uskladitve naših želja s skupnim zakonom teles.
Vendar namesto da bi se spraševala, zakaj zavračamo to, kar nas zatira, ali iskala alternativo temu zatiranju, sem želela raziskati samo zavračanje. Zdela se mi je kot slabo opredeljen signal: „Tega ne morem storiti, moje telo tega ne želi“. Poleg tega je implicitno razkrilo vidik telesa, ki reče ne; vidik, ki se pojavi, ko telo ne sledi vsiljenemu gibanju naprej, ko ne prebavlja, ko se spotika, ko jeclja. Ko se njegova materialnost spopada z našimi željami in jih omejuje, v nerednem ritmu njegovih padcev in ponovnih vzponov. Po mojem mnenju to vsebuje možna semena uporniških teles. S tem “ne”, telo ne kaže anomalije, ampak nasprotno, svoj jezik, izraz negacije, ki je vedno povezan in prepleten s svojim najbolj slavljenim nasprotjem: tokom, neprekinjenim gibanjem naprej, pretakanjem. Ta jezik je jezik ritmov.“ […]
19:30 // SMG // Ljubimki
Roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco.
III. KINOKINOKINO
Kinodvor
17:00 / Mala dvorana
Maja Doroteja Prelog / Slovenija, Srbija, Avstrija, Italija, Poljska / 2024 / 87 min / slovenščina
Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.
18:00 / Dvorana
Robert Eggers / Češka, ZDA / 2024 / 133 min / angleščina
Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).
20:45 / Dvorana
Gustav Möller / Danska, Švedska / 2024 / 100 min / danščina
Danski režiser Gustav Möller se po uspešnem minimalističnem prvencu 112 (Den skyldige) vrača s še enim psihološkim trilerjem, tokrat postavljenim med zidove strogo varovanega zapora.
Kinoteka: 4. Dnevi poljskega filma
18:00 / Dvorana Silvana Furlana
Biti nekdo
Električar Wiktor se z družino preseli v stanovanje, ki je nekoč pripadalo Lechu Wałęsi. Njegova žena Sylwia želi dom spremeniti v muzej, moža pa v imitatorja nekdanjega predsednika. Njena obsesija Wiktorja prisili v soočenje z legendo Wałęse.
Prgišče zemlje
Gospa Halina je ena zadnjih naricalk, pogrebnih pevk na območju Podlašja. Njen sin Andrzej je grobar. Na oni svet sta pospremila na tisoče ljudi. On je kopal, ona je pela.
Ščipoglavci
Film je zbirka animiranih vinjet, ki jih povezuje absurdno kroženje. Junaki v barvitem labirintu opazovanj iščejo smisel v nesmislu ali pa v njem brezumno vztrajajo. Ščipalnice verjetno ne bodo spremenile sveta, zagotovo pa bodo “uščipnile” vaše misli in poskrbele za nenavadno ter zabavno filmsko izkušnjo!
Oče. sin
Po odhodu iz zapora se Mariusz in njegov sin trudita prilagoditi novemu življenju. Kljub predsodkom je njun odnos poln ljubezni in samorefleksije, občutljivost pa trči ob brezčutno resničnost, ki nekdanje zapornike izključuje iz družbe.
V gozdu so ljudje
Poljsko-beloruska meja iz ptičje perspektive. Begunci se skrivajo v gozdu in skušajo priti na Poljsko; včasih naletijo na pomoč, drugič na policijo, ta pa jih vrne za zid, ki ločuje državi. Kot v računalniški igri: vrnitev na začetek ali konec igre. Animacija, osnovana na pričevanjih in izkušnjah avtorja, prikazuje grozote humanitarne krize od leta 2021. V otroški risarski estetiki pripoveduje o trpljenju, a tudi o vztrajnosti beguncev in dobroti, ki jo je prebudila v Poljakih.
Taki čudeži se dogajajo
Na presenečenje vaščanov se kamnita podoba Device Marije premakne, zapusti kapelico in se odpravi na pot, spremljajo pa jo oživljeni kipi. Čudeže najbolj občuduje deklica brez kosti, očarana nad pajki z osmimi nogami in črvi, ki se premikajo brez njih. Stop-motion animacija Barbare Rupik navdušuje z unikatnim svetom iz podob, plastelina in čipk. Grdota postane lepota, drugačnost pa skrivnostna in čarobna.
20:00 / Dvorana Silvana Furlana
Mati Ivana Angelska
Jerzy Kawalerowicz (1922–2007) brez dvoma sodi med svetovno najbolj znane poljske filmske ustvarjalce. Plastično izbrušena Mati Ivana Angelska, posneta po kratki zgodbi Jarosława Iwaszkiewicza, je drama o prepovedani ljubezni, ki lahko reši – ali pogubi. 18. stoletje in samostan na oddaljenem poljskem podeželju. K opatinji Joanni, ki jo obsedajo demoni, pride duhovnik Suryn, da bi izvedel eksorcizem, vendar se njegova misija konča, ko se med njim in Joanno spontano porodijo čustva. V želji, da bi Joanno rešil, stori absurdni zločin nad nedolžnimi hlapci, s čimer svojo dušo obsodi na večno pogubljenje. Okužen s potrebo po fizični ljubezni, ki mu jo je razkrila Joanna, postane žrtev napačnih idej, ki izhajajo iz njegove neomajne vere v dogme. Čustva, ki se prebujajo v njem, označi kot obsedenost, sledeč prepričanju, da bo s tem zatrl resnico o človeški duši in telesu.
Dramo lahko razumemo v univerzalnem smislu – kot študijo psihologije človeka, ki preizkuša odpornost na prostovoljno sprejeta omejevanja lastne narave in vsiljene prepovedi. Temu psihološko-filozofskemu motivu se pridružujejo razmisleki o dogmah, ki omejujejo človeka, o različnih vrstah ljubezni, ki – skladno z naravnimi zakoni – vedno zahtevajo izpolnitev, ter o nepoznavanju lastne duše, ki vodi v tragične posledice.
Film je prejel posebno nagrado za režijo na Festivalu v Cannesu leta 1961.
Dodaj komentar
Komentiraj