PREZGODI

Dvorana Alme Karlin, CD // 10.00 // Fichte: določitev, intersubjektivnost in država - mednarodna konferenca

Ena od določujočih značilnosti nemške klasične filozofije je njen poudarek na intersubjektivnosti. Na tak ali drugačen način so se različni misleci v tej tradiciji nagibali k ideji, da je subjektivnost bistveno posredovana skozi odnos do drugih subjektov. Z drugimi besedami, intersubjektivnost predstavlja ključen trenutek subjektivnosti kot take.

Verjetno je bil Fichte tisti, ki je postavil izhodišče te smeri razmisleka. Konferenca bo raziskala temeljne praktične in politične filozofije tega filozofa. Preučila bo Fichtejevo teorijo konstitucije jaza skozi omejitev (Anstoß) in njen kasnejši razvoj v socialno dimenzijo preko Aufforderung (poziva) in Anerkennung (priznanja), analizirala sistematičen odnos med temi pojmi in njihovo praktično funkcijo.

Osrednja tema bo tudi razvoj Fichtejevega pogleda na državo, ki se je v njegovih zgodnjih delih premikal od pravne institucije, ki zagotavlja individualno svobodo, k bolj etični, formativni skupnosti, zgrajeni na skupni kulturi v njegovih kasnejših spisih. Končno bo konferenca obravnavala, kako Fichtejeva ideja intersubjektivnosti vpliva na avtoriteto države in njeno relevantnost za sodobne debate o odnosu med posameznikom, skupnostjo in državo v emancipatorni politiki.

Kinodvor // 16.15 // Bila je samo nesreča

Jafar Panahi / Iran, Luksemburg, Francija / 2025 / 103 min / perzijščina

Počasi tleči, ovinkasti moralni triler, ki ga je Jafar Panahi zgradil na lastnih zaporniških izkušnjah, zastavlja kompleksna vprašanja o maščevanju, travmi in odpuščanju, pri tem pa ves čas ohranja smisel za trpki humor. Zlata palma v Cannesu.

Festival dokumentarnega filma

Kosovelova dvorana, CD // 16.45 // Povest o Siljanu

Tamara Kotevska se po mednarodnem uspehu Medene dežele (Honeyland, 2019) vrača z lirično obarvanim dokumentarcem o makedonskem starcu, ranjeni štorklji, lokalnih zgodbah in legendah o domači grudi - ter selitvah ptic kot metafori sodobne ekonomske migracije, ki se ji ne more izogniti niti družina danes 60-letnega Nikole. Ko mu postane jasno, da s kmetovanjem v Makedoniji ni več mogoče preživeti, se družina Nikolove hčerke preseli v Nemčijo. Nikola v domači vasi ostane sam, vso zemljo, na kateri je nekoč gojil tobak, krompir, paradižnik in paprike, postavi naprodaj. Po sili razmer postane bagrist na lokalnem smetišču, kjer najde štorkljo z zlomljenim krilom - in jo vzame v svoje varstvo. 

A-Infoshop // 17.00 // Bralni krožek - Politična šola borke Vide

Srečanja potekajo v sklopu Politične šole borke Vide. S 25.2. začenjamo z branjem letošnjega poziva Abdullaha Öcalana za razpustitev PKK. Besedilo je zgodovinsko-filozofski manifest s programom za novo obdobje socialističnega boja z močnim internacionalističnim poudarkom.

Za udeležbo na bralnem krožku ni potrebno predznanje, niti domače branje. Beremo skupaj in naglas ter se ustavimo pri vsaki nejasnosti. Izbiramo besedila, ki so lahko razumljiva vsakomur. Nove bralke in bralci dobrodošli kadarkoli. Natisnjeni izvodi besedil so na voljo na krožku.

PREPOZN

I.  DRUGO

metametameta

Monokel // 18.00 // živopiske #3: žlinta live coding igralnica

“Živopiske” je srečanje žlinta oseb, ki jih zanima programiranje glasbe in slike v živo. Nadaljujemo z igro z zvoki v okolju STRUDEL. STRUDEL je zabavna spletna aplikacija primerna za vstop v svet programiranja glasbe v živo. Predznanje o programiranju ni nujno, za popoln užitek pa sta potrebna lasten prenosnik in slušalke.

Channel Zero // 20.00 // Ignor, skorajda pomladni

Tok, tok. Ignor trka na tvoja vrata.

Malce prej se bomo dobivali čez pomlad, mlce bolj drzni in še bolj poetični. Predvsem pa nenadejano vznemirjeni.

Program (še v nastajanju, vsak dan kakšno novo Ime):

20.00 vrata

20.40 uvod

20.45 Improkolumna z Miho Zadnikarjem

21.00 Maja Miloševič Čustić - poezija

21.07 Neža Vouk - poezija

21.14 Nika Šoštarič - poezija

21.21 Aiko Zakrajšek - poezija

21.27 Pino Pograjc - poezija

21.34 G.IN (Martin Mikolič / poezija + Zrklovina / slika + Wuyanni / zvok)

22.04 Nika Krapež - poezija

22.11 Ne boš kupil predpražnika - antologija poezije o stiski bivanja. Nastopajo: Urška Bračko, Alja Pušič, Nuša Ornik, Ana Hudobivnik, Matija Podbreznik, Hannah Koselj Marušič, Amika Zoja, Doroteja Drevenšek, Veronika Razpotnik, Ana Štular

22.50 Market garden - folk akustični grandž

23.20 k o n e c

ne-meta

Škuc // 19.00 // Večer s Chantal Akerman

Predstavitvi knjige sledi projekcija filma Annini zmenki (1978, 127 minut).

Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.

Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.

SNG Drama // 19.30 // Voranc

Voranc je poetična drama, v kateri Dane Zajc prikazuje uničenje slovenskega kmetstva, ki ga je povzročila druga svetovna vojna. Težaška idila predvojnega življenja se prevesi v očetovo gonjo proti sinu, ki je ukradel konja. Osrednji konflikt je prav v razmerju med očetom in sinom. Razpadajoča kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato poskuša zbežati od doma in z območja Moravč, ki ga marca 1944 še vedno okupirajo Nemci, čez Savo. Njegovi starši ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod.

SNG Drama // 20.00 // Tango

V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse.

Klub CD // 20.00 // Fabulin literarni večer – Ljubljana: Jakuta Alikavazovic

V Ljubljano prihaja Jakuta Alikavazovic, ena najizvirnejših sodobnih francoskih pisateljic bosansko-črnogorskih korenin in glas sodobne evropske proze. Njeno pisanje se giblje med liriko, intimnim pričevanjem in natančno arhitekturo jezika, nagrajena je bila z Goncourtom za literarni prvenec in z nagrado Médicis za esej, v svojih delih raziskuje spomin, izseljenstvo, družinske vezi in nevidne sile, ki oblikujejo našo notranjo geografijo.

V središču večera bo njen najnovejši roman Veliki Nikoli več (Au grand jamais, 2025), lirična in rahlo baročna pripoved o materi in hčerki, o tem, kar se prenaša skozi tišino, zamolke in družinsko neizrečeno. Roman se razvija kot občutljiva mreža spominov, odmevov in fragmentov, v katerih se osebna zgodba nenehno dotika kolektivne zgodovine izseljenstva z območja nekdanje Jugoslavije. Francoska kritika je delo opisala kot roman »neskončne miline«, stkane iz skritih gub spomina in tihega čustvenega naboja.

II.  KINOKINOKINO

28. Festival dokumentarnega filma

Kinodvor // 18.30 // Blum - Gospodarji svoje prihodnosti

Emerik Blum je bil vizionarski ustanovitelj sarajevskega Energoinvesta, gospodarskega giganta, ki je pod njegovim vodstvom od leta 1951 zrasel iz nič in postopoma postal največje jugoslovansko podjetje, specializirano za energetiko, gradbeništvo in informacijsko tehnologijo. Blum s svojo vizijo ni le prebudil od vojne razdejanega in industrijsko zaostalega Sarajeva, vzpostaviti mu je uspelo unikaten poslovni model, ki je združeval najboljše prvine socialističnega planskega gospodarstva in kapitalistične logike Zahoda. Bil je filantrop, vodja s smislom za človeško komunikacijo, zanašal se je na lastno znanje in izobraževanje svojih delavcev. Energoinvest je deloval na vseh celinah in zaposloval več deset tisoč ljudi, tik pred upokojitvijo pa je Blum postal še ključna oseba, ki je leta 1984 v Sarajevo pomagala pripeljati zimske olimpijske igre. To ni le portret človeka, temveč tudi poziv k akciji in bolj humanemu odnosu do delavskega razreda.

Kosovelova dvorana // 19.30 // Kar je treba storiti

V Ljubljani deluje Delavska svetovalnica, kjer se trije zanesenjaki ukvarjajo s svetovanjem deprivilegiranim delavcem, tistim s slovenskim državljanstvom in še posebej delavcem iz republik nekdanje skupne države. Svoje poslanstvo povzamejo v treh točkah: informiranje, svetovanje, zagovorništvo. K njim prihajajo prevarani, redko plačani in neinformirani delavci, ki jih sistem in delodajalci vsakodnevno izkoriščajo. Trojica iz Delavske svetovalnice jim skuša - nemalokrat tudi hudomušno in s pozitivno energijo - pomagati pri premagovanju birokratskih in sindikalnih težav. Največji boj poteka v tožbi Luke Koper in dvajset let trajajoče delavske kalvarije. 

Kinodvor

Mala dvorana // 19.15 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Dvorana // 20.20 // Umri, ljubezen moja

Lynne Ramsay / Velika Britanija, Kanada, ZDA / 2024 / 119 min / angleščina

Poetičen, surov portret ženske, ujete v vrtinec ljubezni in norosti. Film Lynne Ramsay (Pogovoriti se morava o Kevinu) je Jennifer Lawrence poleg kritiške hvale prinesel nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko v drami.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // Aguirre, srd božji

Prvo v vrsti legendarnih in notorično burnih sodelovanj Wernerja Herzoga z igralcem Klausom Kinskim je vročičen prikaz obsesivnega prizadevanja španskega konkvistadorja Lopeja de Augirreja iz 16. stoletja: v južnoameriškem pragozdu išče mitsko zlato mesto El Dorado, kar je nora utvara, ki ga skupaj z druščino raziskovalcev vodi v srce teme. Neuravnovešena uprizoritev Kinskega, mistična glasba Popol Vuh in bohotne, halucinatorne podobe džungle se združijo v eno najbolj nepozabnih in delirično navdahnjenih vizij kinematografije 70. let prejšnjega stoletja, v potovanje na rob norosti, ki pretrese vse čute.

Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Akvarij

Vihrava petnajstletnica Mia (Katie Jarvis) vedno zabrede v težave. Odkar so jo izključili iz šole, prijatelji pa se ne zmenijo zanjo, cele dneve preživi ob popivanju in poplesavanju po zapuščenem stanovanju v zgornjem nadstropju bloka, v katerem živi z mlado mamo Joanne (Kierston Wareing) in mlajšo sestro. Ko pa mama pripelje domov svojega novega fanta, postavnega varnostnika Connorja, se Mii življenje obrne na glavo. Čeprav je na začetku do Connorja sovražna, je pod uporniško krinko med njima jasno čutiti privlačnost. Portret uporniške najstnice s socialnega roba v angleškem Essexu. Nepopustljivo iskren, brez moraliziranja in sentimentalnosti ter z odlično nešolano igralko v glavni vlogi.