Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 20:00: Veganska večerja (...ali pa morda tudi ne...)

 

Jalla Jalla ob 20:00: TORKPEDO>>>The Blob (1988)

 

Gala hala ob 20:30: DIRTY SKUNKS predstavljajo: CALIBAN (Nemčija) DEEZ NUTS (Avstralija)

Vstopnina: 24 € na dan koncerta

 

Menza pri Koritu: Mlade rime - 6. Festival mlade neuveljavljene poezije ter ostalih ustvarjalnosti

21:15 Berejo: Rok Korošec, Barbara Jurša, Juš Škraban, Tina Kozin, Robert Simonišek

22:45 Duo Najoua - glasbeni projekt Ane Kravanja in Sama Kutina. Instrumentalno avtorsko glasbo izvajata na devetih, pri nas izdelanih kalimbah, ki so sicer tradicionalen afriški instrument. Skladbe so izrazno dinamične, raznolike v prepletanju ritmičnih in melodičnih variacij, in vključujejo improvizacije, iz katerih se tudi porajajo. Od ponavljajočih se, v trans ponašajočih kompozicij, se glasba prelevi tudi v igrive humorne viže in nenavadne zvoke, ki izhajajo iz eksperimentiranja.

Povezava: www.macefizelj.si/najoua

Prost vstop.

 

Glasba Izven:

 

Uršulinska cerkev svete Trojice ob 19:00: Koncert Zdravniškega orkestra Camerata medica

Program:

A. Vivaldi – KONCERT ZA FLAVTO ŠT. 5 V F-DURU

Priredba: Franc Avsenek

Flavta solo: Anja Colja, študentka medicine

J.S. Bach – KONCERT ZA 2 VIOLINI V D-MOLU, BWV 1043

Violina solo: Andrej Gubenšek, dr. med. Violina solo: Lucija Čemažar, študentka medicine

W.A. Mozart – KONCERT ZA KLAVIR ŠT. 14 V ES-DURU

Klavir solo: Mateja Lasič, študentka medicine

A. Dvorak – KDYZ MNE STARA MATKA

Priredba: Franc Avsenek

Sopran solo: Sanja Zupanič, študentka medicine

E. Grieg – SOLVEIGS SANG OP. 23, NO. 1

Priredba: Franc Avsenek

Sopran solo: Sanja Zupanič, študentka medicine

P.I. Čajkovski – ARIA LENSKEGA, IZ OPERE EVGENIJ ONJEGIN Priredba: Franc Avsenek

Violina solo: Neža Eržen, študentka medicine

 

Palacij, Ljubljanski grad ob 20:00: Nova Schola Labacensis: Stara glasba in novi Flamenco

Glasbeno-plesna predstava

Tadeja Pance, sopran, tamburin, ptičje trkalo, činelce, güiro

Urška Centa, flamenko ples, kastanjete, palmas

Vasja Štukelj, kajon, riqq, bendir, zvončki, govoreči boben, šekere

Blažka Gaberc, kljunaste flavte

Tomaž Šinigoj, alt fidel, baročna violina, balafon

Miha Šinigoj, tenor fidel, baročno čelo, lutar

Erazem Grafenauer, vihuela, baročna lutnja, renesančna kitara, suisen

Žiga Kroflič, renesančna lutnja, španska kitara, oceanski boben, male pavke, kalimba

Marko Angelski, teorba, mandolina

Boris Šinigoj, umetniško vodstvo, arabska lutnja, vihuela, baročna kitara

PROGRAM:

- Anonymous: Alle, psallite cum, luya – Alleluya

- Anonymous: Passamezzo antico & Romanesca

- Alfonso X. El Sabio: Santa Maria strela do dia

- Diego Pisador: Pauana muy llana para tañer

- Matteo Flecha: Riu, riu, chiu

- Arabska muwašah: Lama bada yatathana

- Arabska instrumentalna skladba: Doulab

- Arabska muwašah: Džala man qad sawarak

- Alonso Mudarra: Fantasia que contrahaze la harpa en la maniera de Ludovico

- Luys de Narváez: Diferencias sobre Guardame las vacas

- Josquin des Prés/Luys de Narváez: Mille Regrets

- Luys de Narváez: Otras tres diferencias

- Diego Ortiz: Recercada primera

Recercada segunda

- Anonymous: Vuestros ojos tienen d'Amor

- Giovanni Girolamo Kapsberger: Canario

- Gaspar Sanz: Folias

- Eduardo Baranzano: Milonga

- Santiago de Murcia: Los Ympossibles

- Henri du Bailly: Yo soy la Locura

- Santiago de Murcia: Cumbées

Predstava Musica antigua y flamenco nuevo povezuje izvirne zgodovinske vzgibe flamenca v očarljivo glasbeno plesno pahljačo, stkano iz najlepših arabskih klasičnih pétih poezij muwašahat, navdihnjenih srednjeveških motetov in španskih duhovnih napevov, živahnih renesančnih plesov in diferencij, otožnih šansonov in norčavih baročnih folij, strastne ljubezenske pesmi in duhovite glasbene pohvale Norosti v duhu Erazma Roterdamskega, latinoameriške milonge in ritmično razgibanih afriških plesnih variacij cumbées.

Vse to in še kakšno presenečenje je vključeno v temperamento scensko zasnovano predstavo edinstvenega ljubljanskega in slovenskega ansambla za zgodnejšo glasbo Nova Schola Labacensis z nadarjeno plesalko novega vala flamenka pri nas Urško Centa.

Cena vstopnice:

- Odrasli: 10,00 €,

- Dijaki, študentje, upokojenci, skupine nad 15 oseb: 7,00 €

 

Letni vrt Jazz Club Gajo ob 20:30: Oto Pestner & Jazz Club Gajo Quartet

Večer vokalnega jazza

V poletno koncertno sezono 2013 vstopamo z legendo slovenske glasbe. Izjemen vokalist, OTO PESTNER, bo nastopil z JAZZ CLUB GAJO QUARTETOM ob 20,30 uri.

Zasedba: Oto Pestner vokal, Primož Grašič kitara, Blaž Jurjevčič klavir, Aleš Avbelj kontrabas in Drago Gajo bobni. Ne zamudte, koncert je brezplačen!

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Lutkovno gledališče ob 18:00: Zverjasec

LUTKOVNI MUZIKAL. Miška gre v gozd po lešnik. V njem nanjo prežijo plenilci. A miška ima rešitev. Da jih odžene, si izmisli – zverjasca. Ta obožuje lisice, sladoled s sovjim sokom in pražene kače. Ja, njen zverjasec je tako grozen, da je miška naenkrat glavna v gozdu. A če res hoče do zajtrka, mora opraviti tudi z zverjascem. Njemu miška namreč kar naenkrat zadiši. To pa ne bo tako lahko. Zverjasec je prav posebno bitje, ki si ga je miška izmislila, da bi z njim preplašila ostale, zdaj pa je kar naenkrat tu. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?

 

Škuc ob 18:00: O'živela knjiga, 5. dan: Balon Velikon, gledališka predstava za otroke Andreja Rozmana Roze

avtor, režiser in animator: Andrej Rozman Roza

likovna podoba: Andrej Štular

izdelava lutk: Mitja Ritmanič

Predstava jza predšolske otroke in učence prve triade.

Trajanje predstave: 35 minut.

Petletni Oskar živi z mamo v blokovski soseski. Ima dva nergava soseda, ki na svet gledata s svojimi ozkimi strokovnimi očmi in Oskarju ne pustita, da bi živel v svetu igre. Nekega dne Oskar najde bankovec, s katerim si gre kupit vrečko presenečenja. Ko vrečko odpre, se realistična zgodba spremeni v pravljico. Iz vrečke namreč zraste ogromen balon, ki Oskarja odnese visoko nad resničnost, zvečer pa ga spet varno vrne domov.

Predstava o odrešujoči moči domišljije za enega igralca in animatorja, veliko namizno marioneto, tri male nošene lutke in balon. V zaključnem delu dobi možnost za sodelovanje s svojimi domislicami tudi občinstvo.



MGL:

19:30 Triumf ljubezni

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermokratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu. Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!

Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani "marivojščini", visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.

20:00 Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

SNG Drama ob 19:30: Misterij buffo

Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive: vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega prvega dramskega dela Misterij buffo združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot formo srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Avtor je v prologu k igri iz leta 1921 zahteval, da "v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spreminjajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno". Svojo vero v družbene spremembe je združil z radikalno novimi idejami o jeziku, ki so futurista Majakovskega vzpostavile kot izpraševalca o večnih vprašanjih sveta skozi nove oblike umetniškega izraza.

Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka. Prav zato je to delo za vse čase.

SNG Opera in balet ob 19:30: Nabucco

Opera v štirih dejanjihI premiera 2. februarja 2012, predstava traja 2 uri in pol ter ima en odmor

Opera Nabucco je pri našem občinstvu izredno znana in priljubljena predvsem zaradi znanega zbora Splavaj, misel. Pri nas je bila prvič uprizorjena leta 1959, ponovno pa v sezoni 2000/2001, ob stoti obletnici skladateljeve smrti.

Verdijevo legendarno mladostniško delo je že kmalu po prvi uprizoritvi leta 1842 v Milanu začelo svoj zmagoviti pohod po svetu. Uspeh te opere temelji na ekspresivnih recitativih, ki se iztekajo v spevne arije in ansamble, in slovesnih zborih. Libretista Solero je navdihnila starozavezna biblijska zgodba, nastala po Danielovi knjigi Stare zaveze, ki govori o asirskem voditelju Nabukadnezarju in njegovem boju proti Izraelcem. Rivalstvo med Nabuccovima hčerama Feneno in spletkarsko Abigaillo, ki se borita za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela, pa zgodbo še dodatno zaplete.

Giuseppe Verdi (Roncole, 1813 – Milano, 1901) ni bil le velik umetnik in glasbeni genij, temveč tudi simbol združujoče se nacije. Vendar pa so bila potrebna leta trdega dela, v katerih si je skladatelj gradil svoj osebni slog in ko vsaka nova opera še nikakor ni pomenila novega uspeha. Tako je bila 9. marca 1842 uprizorjena zmagoslavna premiera Nabucca v milanski Scali. Za Verdija se je začelo obdobje, ki ga je pozneje imenoval "galjotska leta": v letih od 1842 do 1851 je napisal kar štirinajst oper. Po operi Ernani, ki je doživela premiero v gledališču La Fenice v Benetkah (1844), so ga, denimo, slavili tudi kot narodnega junaka.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Gremo vsi!

Gledališko-glasbeni projekt, v katerem nastopajo izključno glasbenice in glasbeniki: Jaka Berger, Miha Blažič - N'toko, Matija Dolenc, Polona Janežič, Tina Perić in Irena Preda, je predstava, ki >>gledališči<< glasbeno, da bi seciral selitev in nemožnost selitve, odhajanje in ostajanje, razloge, zakaj vztrajati in zakaj oditi.

Izbira >>neigralske<< glasbene ekipe nastopajočih pa je ustvarila pogoje za nevsakdanji ustvarjalni proces in režiserju Maretu Bulcu ponudila enkraten izziv, kako gledališčiti razgledališčeno, glasbeno situacijo.

"... predstava, ki je ne velja zamuditi"  (Irena Štaudohar; Delo - Sobotna priloga, 11. 5. 2013)

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 18:00: Sören Kierkegaard – mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka

Drugo omizje

Uvodničarji: dr. Abrahim H. Kahn (CAN), Goran Starčevič (HR), dr. Edward Kasperski (PL), dr. Primož Repar

Vodita: dr. Darko Štrajn in dr. AndrásNagy (H)

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Razprava: Kriza rasti

– seznanili se bomo z drugačnimi pogledi na gospodarsko rast, ki nam jih bo približal družbeni raziskovalec dr. Mladen Domazet iz Inštituta za družbene raziskave v Zagrebu, sledila pa bo razprava, v kateri bosta sodelovala filozof dr. Luka Omladič in okoljevarstvenica Lidija Živčič, ki bo razpravo tudi povezovala; dogodek bo potekal v angleščini in v organizaciji društev Focus in Humanitas.

19:00 Pogovor o zgodovini slovenske popevke: Enkrat še zapoj ...

– imeli smo in še vedno imamo slovensko popevko in Slovensko popevko, zvrst in festival, oba pa sta, svoj čas tesno povezana s poezijo, dodobra izoblikovala podobo naše popularne glasbe v drugi polovici 20. stoletja, se nato izpela in spet vrnila tik pred koncem taistega stoletja, leta 2012 pa je končno izšla tudi monografija o festivalu izpod peresa Vladimirja Frantarja; beseda bo tekla o knjigi, glasbi in še o čem, z Vladimirjem Frantarjem pa se bo pogovarjal Matej Krajnc, ki bo poskrbel tudi za glasbeno podobo večera.

 

KUD France Prešeren ob 18:00: Društvo novinarjev Slovenije: Upor pogodbenikov

Javna tribuna v organizaciji Društva novinarjev Slovenije.

Sodelujejo: Edi Mausar (predstavnik sekcije pogodbenih sodelavcev RTVS), Samo Petančič (predstavnik sekcije pogodbenikov na Delu), Gašper Lubej (samostojni novinar, siol.net), Borut Bernik Bogataj (odvetnik, poznavalec avtorskega prava), Barbara Kresal (profesorica delovnega prava na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti), Ženja Leiler (Direktorat MK za medije), Sonja Grizila (predsednica sindikata OSAT pogodbenih sodelavcev Krater Media), Jože Vogrinc (sociolog kulture in medijev, Filozofska fakulteta in ISH), Goran Lukić (ZSSS), Tanja Starič (zaposlena, Delo, ki pogovor vodi).

Vstop prost.

 

KOŽ ob 18:00: Življenjski skript skozi vidik zasvojenosti – Matic Munc

Ste se že kdaj vprašali, kdo je napisal scenarij vašega življenja? Morda višja sila, starši, družba, v kateri živite, ali sami?

Teorija skriptov ali življenjskih scenarijev je eno izmed uporabnih orodij za razumevanje dogodkov, ki zaznamujejo naše bivanje. Sprehodili se bomo skozi tvorbo skriptov in ugotavljali, v kateri točki se skript lahko oblikuje tako, da nudi možnosti za razvoj zasvojenosti. Predavanje organizira Društvo Up v ciklusu predavanj Šola za svojce v šolskem letu 2012/13.

 

Knjigarna Behemot, Mestni trg 5 ob 19. uri: Čajanka za sodobno umetnost: Preživetvene strategije v vizualni umetnosti

Gostje: Ana Čigon, Joško Pajer, Irena Pivka in Alenka Sottler.

Pogovor bo vodila: Asta Vrečko

 

ŠKUC ob 20:00: 20. Živa književnost, 5. večer: Teja Oblak ter Katarina Juvančič in Dejan Lapanja

- predstavitev ustvarjanja in pogovor s Tejo Oblak, slovensko pisateljico in lezbično-feministično aktivistko ter predstavitev nove zgoščenke Selivke slovenskega kantavtorskega dua Katarina Juvančič in Dejan Lapanja

Teja Oblak se je rodila leta 1983. Piše kratke zgodbe, preizkusila se je tudi v pisanju scenarijev in krajših dramskih tekstov. Kratke zgodbe je doslej objavila v Apokalipsi, Primorskih srečanjih in Zborniku mladih iz bivše Jugoslavije. Njen prvenec kratkih zgodb Kadetke, tovornjakarice in tete je izšel leta 2012 pri založbi ŠKUC Lambda. Aktivno sodeluje v inciativi Lezbično-feministična univerza na Metelkovi in soustvarja feministično radijsko oddajo Sektor Ž na Radiu Študent.

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja

Gre za kantavtorski dvojec antropologinje in glasbene publicistke ter magistra jazz kitare. V javnosti sta se pojavila ob koncu leta 2009, ko sta s folk-rock skladbo Uej Uej (Magdalenca) uspešno sodelovala na natečaju Vala 202, Val 09 in nastopila na zaključni prireditvi v Kinu Šiška. Junija 2010 sta bila nagrajena tudi na Kantfestu – slovenskem kantavtorskem festivalu, kasneje pa nastopila na več festivalih (Kamfest v Kamniku, Sanje, Letni oder – Ruše, Lent) in koncertnih prizoriščih po Sloveniji pa tudi v Sarajevu. Avgusta 2012 sta na Kantfestu dobila drugo nagrado oziroma Srebrno kanto.

Prvenec Katarine Juvančič & Dejana Lapanje Selivke je konceptualna plošča upesnjenih in uglasbenih zgodb žensk iz preteklosti in sedanjosti, njihovih pozabljenih ali zamolčanih osebnih spominov, čustvenih izpovedi in pričevanj.



BioTehna ob 21:00: Zabava ob otvoritvni BioTehne na novi lokaciji / Predavanja umetnikov / Otvoritev MobileLabs

Naši prototipi prenosnih laboratorijev bodo pojasnjeni in prikazani še naslednje dni v Galeriji Kapelica. Pridružite se nam na večeru predavanj udeležencev in mentorjev MobileLabs Hackathona, ki bodo uvedli občinstvo v svoje projekte.

V enem tednu se bomo poglobili v ideje mobilnih laboratorijev (MobileLabs), sodelovali na delavnici izdelovanja lastnega premičnega laboratorija ( Lab-in-a-Box), razmišljali o spremljanju okolja na terenu v povezavi z umetniškimi projekti ter transportu živih sistemov.

V zadnjih letih so člani mreže hackteria raziskovali različne pristope za gradnjo in uporabo različnih prenosnih laboratorijev, mobilnih kuhinjskih laboratorijev in laboratorijev v škatlah. Na raznih konferencah in festivalih kot so MutaMorphosis: Nomadic_Science_Lab # Nomadic_Furniture ali Lab-in-a-van za Ars Electronica so raziskovali različne pristope k izdelavi in uporabi. Zdaj je čas za poglobljeno refleksijo konceptov in va ta namen se bodo v novih prostorih BioTehne Hackathona srečali mednarodni biohekerji.

Teme diskusij:

* mobilni genski laboratorij v kovčku

* biohekerski Lab-in-a-Box

* mobilni inkubatorji

* komplet za merjenje sprememb v naravi

* UV & bioluminiscenčni nahrbtnik

* mini-akvariji in potujoče kulture alg

* laboratorij za reševanje kitov v kopalkah

Link: hackteria.org/

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Klasiki

19:00 Dekalog, ena (Dekalog, jeden), Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 56', sp

Krzysztof vpelje sinčka Pawla v skrivnosti osebnega računalnika, stroja, ki ga ima za nezmotljivega. Pozimi Pawel dobi drsalke, ki jih hoče preizkusiti na bližnjem drsališču. Z računalnikom preverita, ali bo zamrznjeni ribnik zdržal dečkovo težo. Nenadna otoplitev stanjša led, deček se utopi. Računalnik se je zmotil. Krzysztof obupan in jezen priteče v cerkev, pade pred oltar. Vosek s sveč pada na obraz črne Device Marije in se na njenem licu strjuje v solze.

Dekalog, dva (Dekalog, dwa), Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 59', sp

Ženska, katere ponesrečeni mož leži v bolnišnici v komi, si praznine v času in stanovanju lajša z ljubimcem, moževim prijateljem, na katerega postaja vedno bolj navezana. Ko izve, da je zanosila, se znajde pred strašno dilemo. Če mož umre, bo nezakonskega otroka obdržala, če se mož prebudi iz kome, se bo otroka znebila, saj bi z možem rada zaživela na novo.

21:15 Dekalog, tri (Dekalog, trzy), Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp

Božični večer, noč, ko so družinski člani skupaj in nihče noče biti sam. Ewa pretenta Janusza, bivšega ljubimca, da iz družinskega kroga pride k njej. Z raznimi zvijačami ga hoče zadržati čez noč, Janusz pa hoče domov. Ewa je vztrajna, razideta se ob zori.

Dekalog, štiri (Dekalog, cztery), Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp

Anki je 20 let. Mati je mrtva, zato živi z očetom Michalom. Dobro se razumeta. Michal mora na službeno pot v tujino. Medtem Anka v očetovi sobi najde ovojnico na kateri piše: »Ne odpiraj pred mojo smrtjo.« Notri je še ena ovojnica, z materino pisavo, naslovljena nanjo. Ko se oče vrne, mu Anka razkrije, da je v pismu prebrala, da ni njen pravi oče. Med njima se razvije drugačen odnos. Anka ga neopazno zapeljuje. Michal se upira, saj ji ne verjame povsem.

 

Kinodvor:

17:00 Terezina krivda (Thérèse Desqueyroux), Claude Miller, Francija, 2012, DCP, 110'

Zadnji film Clauda Millerja je pretanjena priredba istoimenske klasike Françoisa Mauriaca o svobodomiselni ženski (Audrey Tautou), ki jo zadušljiv zakon s tradicionalnim podeželskim posestnikom privede do skrajnega dejanja. Uradni zaključni film lanskoletnega festivala v Cannesu.

19:00 Submarino, Thomas Vinterberg, Danska / Švedska, 2010, 35 mm, 110 min

Submarino je presunljiva in neprizanesljiva socialna drama, ki jo je po priznanem romanu Jonasa T. Bengtssona priredil Thomas Vinterberg (Praznovanje, Lov). Film je doživel premiero v tekmovalnem sporedu Berlinskega filmskega festivala.

21:00 Nekaj je v zraku (Après mai), Olivier Assayas, Francija, 2012, DCP, 122'

Nekaj je v zraku je delno avtobiografski portret mladega umetnika, ujetega v vrtinec politike, umetnosti in seksa v Franciji po maju '68. Z natančnostjo in ljubeznijo narejena rekonstrukcija protikulture zgodnjih sedemdesetih je Olivierju Assayasu prinesla nagrado za najboljši scenarij na Beneškem filmskem festivalu.

Kavarna ob 21:15: Spremljevalni program Kino Otoka: Vesela kamera in podmornica

Tudi letos je v času festivala Kino Otok v Izoli potekala video-filmska delavnica Vesela kamera, ki jo že vsa leta pripravlja Luksuz produkcija Društva zaveznikov mehkega pristanka.

Vstop prost!

 

Kino Komuna:

17:00 Velika poroka (The Big Wedding), Justin Zackham, ZDA, 2013, komedija

19:00 Stranski učinki (Side Effects), drama/triler, Steven Soderbergh, ZDA, 2013, 106'

21:15 Velika poroka (The Big Wedding), Justin Zackham, ZDA, 2013, komedija