Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Reggaeneration Sound - DubLab na svojem odru prvič predstavlja Reggaeneration Sound. Leta 2009 se je Reggaeneration sound prvič predstavil publiki v Črni na Koroškem na Roots JamDown inna Black Town eventu. Od takrat se je sound udejstvoval na veliko žurih, prirejal in še prireja pa tudi lastne evente Downtown top ranking v takratnjem Klub baru in sedaj v Špajzu.

 

Glasba:

 

Prulček Bar od 20:00: Glasbena šola Gvido

Glasbena šola GVIDO z aprilskim koncertom solopevske sekcije predstavlja svoje delo ter učence iz Ljubljane, pa tudi drugod. Posebnost koncerta v Prulčku je 'live band', ob spremljavi katerega vsaka pevka oz. pevec dobi izkušnjo, do katere je sicer precej dolga pot. Tokrat bodo pripravili nov program ter izvedli skladbe, na katerih so delali zadnje 3 mesece. Za nekatere nastopajoče bo to tudi prvi korak na oder, zato potrebujejo še dodatno vzpodbudo!

Brez vstopnine

 

Klub ZOO od 20:00: Jazz Ponedeljek: KlemenSimoneKlemens Trio!

Klemen Smolej /kitara
Simone Serafini /bas

Klemens Marktl /bobni

Vstopnina: prispevek

 

Orto bar ob 21:00: Orto Fest 2017 - Koala Voice (SLO), Mrfy(SLO)

KOALA VOICE

Če so pred zmago na prvi ediciji natečaja dijaških bandov Špil liga skupino Koala Voice poznali le redki, jih danes poznajo vsi spremljevalci glasbene scene v Sloveniji. Štiričlanska zasedba je po uvrstitvi na Klubski maraton in izdaji prvenca Kangaroo's a Neighbour s svojo zasvojajočo mešanico rocka, popa, disca, punka ter neustavljivo odrsko prezenco pričela pohod po odrih tako doma kot v tujini. V zadnjih dveh letih so tako nastopali vse od Rusije do Liverpoola, pa vse od Nizozemske do Bratislave in Skopja. Britanski časopis DIY pa jih je razglasil za eno izmed petih najboljših odkritij konference Eurosonic leta 2016. Manca, Domen, Tilen in Miha trenutno zaključujejo snemanje drugega studijskega albuma, kjer je za produkcijo skrbel Danton Supple. 

MRFY - ABOUT

Skupina MRFY od leta 2013 deluje v Ljubljani in Novem mestu pod avtorsko taktirko in vokalnim izražanjem Gregorja Strasbergarja, suvanja nizkotonskih vibracij Lenarta Merlina, vudu elegance kicka, snera in hi-hata Roka Klobučarja in harmoničnih izdihljajev šestih strun Tomaža Zupančiča. Smo štirje študentje, stari med 19 in 23 let in se skozi glasbo skupaj razvijamo, odkrivamo nove resnice in predvsem sproščamo svoja čutenja in potrebo po ustvarjanju.

Vstopnina 7 €

 

Teater, gledališče in odrske deske:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: 3xnagrajena komedija Ti nori tenorji, komedija

3x nagrajena komedija na Čufarjevih dnevih: za najboljšo komedijo festivala po izboru občinstva in strokovne žirije, ter plačekta za najboljšo moško vlogo, ki jo je prejel Damijan Perne.

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v Londonskem West Endu in širom po svetu. Mnoga dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. "Ti nori tenorji" so ob uprizoritvi v New Yorku dobili oznako " ena redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Komedija zmešnjav Ti nori tenorji Kena Ludwiga je vrhunska mojstrsko napisana in spretno prevedena igra, situacijske in besedne komike. Gre za eno najpopularnejših komedij v zadnjih dveh desetletjih.
O čem govori naša uprizoritev:

Vodstvo Opere, osebje prestižnega hotela in mesto Ljubljana pričakujejo prihod enega največjih živečih tenorjev na planetu,Tita Merellija, ki naj bi nocoj pel Otella v ljubljanski Operi. Njegovi oboževalci, ki bodo poskrbeli za dobro počutje umetnika v našem mestu, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja Opere, predsednica sveta Opere in sopranistka Diana, si želijo bližnjega srečanja z njim, še preden bo zvečer stopil na oderske deske. Direktor opere pa nestrpno pričakuje odrešenika in rešitelja zavožene sezone, saj finančni zalogaj gostovanja zvezdnika presega vse razumne meje. Vendar razprodana dvorana kaže na modro odločitev. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled! 

Tito Merelli je, kot se za zvezdo njegovega kova spodobi,  zelo muhast in svojeglav. Njegova zamuda botruje paniki in postavi pod vprašaj izvedbo razprodane predstave Otella. Njegova ljubosumna žena,  ki potuje z njim, nima kaj dosti od moža, saj ni več kos zvezdnikovemu sprenevedanju. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene hotnice in nastavljače, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija, da o hoteljskem gospodinjcu sploh ne izgubljamo besed. Kdo bo pri tem uspešen, če se Tito končno pojavi?

Direktor Saunders, prototip sodobnega slovenskega manegerja, prepozna v svojim pomočniku Maxu pravega odrešenika in rešitev zagate. Kaj res?

A nič ni bol pomembno kot to, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!

Za lažje razumevanje povedanega priporočamo ogled svetovne uspešnice Ti nori tenorji, sploh pa po treh nagradah iz 29. Čufarjevih dnevov 2016  - za najboljšo komedijo festivala s strani strokovne komisije in občinstva ter najboljšo moško vlogo, ki jo je prejel Damijan Perne.

Vstopnina: Od 5 EUR dalje.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Trač ali Mnogo hrupa za nič, komedija

Le kaj je tisti nič, okoli katerega se v tej Shakespearovi komediji zganja toliko hrupa? Je to trušč bitk, o katerih govorijo vojaki? Kje pa, saj so vsi čisto presrečni, da so spet doma v Mesini. Je to ljubezen na prvi pogled, ki začara mladega vojaka Klavdija, ko ugleda prelestno Hero? Nikakor. Hero mu ljubezen prav odkrito in nežno vrača. Niti ni ta hrup odmev glasnega zbadanja med svojeglavo Beatrice in nad ljubeznijo vzvišenim Benediktom, kajti njuno sočno pričkanje dozori v strastno ljubezen. Nič, ki povzroča ves ta hrup, so govorice, ki jih seje mrki in zli Don Juan. Z obrekovanjem Hero skorajda uniči dekletovo poroko, saj ženin Klavdijo nasede njegovim podtikanjem, sredi poročnega obreda odvihra iz cerkve ter pusti presenečeno nevesto samo pred oltarjem. Medtem dobro merjeni trač, da jo Benedikt na skrivaj ljubi, omehča trmoglavo Beatrice. Benedikt sam pa je prav tako žrtev govoric, kajti zaradi njih je vse bolj prepričan, da so Beatricine bodice v resnici samo zamaskirane ljubezenske izjave …
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

mala scena ob 20:00: Pes, pizda in peder

Pes, pizda in peder so dramski prvenec Gregorja Fona. Avtor nam predstavi srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so že izgubili iluzije v zvezi z življenjem in ga tudi že precej zavozili, a so še na točki, ko bi vseeno lahko obstajal kanček upanja za prihodnost. Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli.

V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, ali kjer je "kot v riti od zamorca", kakor se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo.

Pod površino njihovega dialoškega stampeda, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, se da zaslutiti, da je njihovo prijateljstvo že davno mrtvo, če je sploh kdaj obstajalo. Vonj tega razpadajočega trupla sikne to noč na plano in zastrupi zrak, ki ga dihajo, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli. In tudi jutro ne bo prineslo odrešitve.

Besedilo Pes, pizda in peder je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008.

 

Mini teater ob 20:00: Nazaj v obljubljeno deželo

Nezaustavljivo in neulovljivo delo v nastajanju, se ukvarja s tematiko migracij.

Nazaj v obljubljeno deželo je nezaustavljivo in neulovljivo delo-v-nastajanju. Predstava se ukvarja s tematiko migracij oziroma s 'privilegiranimi' selitvami iz zahoda na zahod v času begunske krize. Predstava se sprašuje: ali je dandanašnji, ko v živo spremljamo begunsko krizo, sploh mogoče delati predstavo o migracijah skozi perspektivo nas, 'razvajenih' zahodnjakov.
Po predstavi(tvi) v Göteborgu raziskujemo naprej v Mini teatru ...
Raziskovalna predstava Nazaj v obljubljeno deželo (Back to the Promised Land), ki jo koproducirajo Zavod Maska in Mini teater iz Ljubljane ter gledališče Skogen iz Göteborga in jo soustvarjajo režiser Marko Bulc - Mare, glasbenik in publicist Miha Blažič - N'toko, igralki in dramatičarki Mirel Knez in Tjaša Ferme ter scenograf in igralec Damir Leventić, je zastavljena kot nezaustavljivo in neulovljivo delo-v-nastajanju. Projekt se ukvarja s tematiko migracij oziroma s 'privilegiranimi' selitvami iz zahoda na zahod v času begunske krize. Predstava se sprašuje: ali je dandanašnji, ko v živo spremljamo begunsko krizo, sploh mogoče delati predstavo o migracijah skozi perspektivo nas, 'razvajenih' zahodnjakov.
Ekipa, ki jo med drugimi tvorijo umetniki, tako ali drugače povezani s selitvami v Slovenijo ali iz nje, s švedskega in v ZDA, je delo začela 17. oktobra 2016 na švedskem, kjer so njeni člani po intenzivni štirinajstdnevni rezidenci v teatru Skogen v Göteborgu uprizorili enourno javno predstavitev predstave/raziskave v nastajanju Nazaj v obljubljeno deželo.
Dogodek v gledališču Skogen, ki je v prvem delu gostil omenjene umetnike in njihovo prvo različico uprizoritve o kompleksni temi migracij (iz zahoda na zahod), je v drugem delu postregel gledalcem tudi s sodelovanjem/predstavitvijo del nekaterih prepoznavnih umetnikov in/ali aktivistov s švedskega, ki se ukvarjajo z migracijsko tematiko, ter s skupinskim javnim pogovorom na to temo. Poleg Bulca, N'toka, Fermetove, Knezove in Leventića ter Maskine izvršne producentke Tine Dobnik so tako večer v Göteborgu sooblikovali še Meira Ahmemulic, Samira Motazedi in Carl-Oscar Sjögren (slednji iz skupine The Non Existent Center), kar je izredno plodno sklenilo uvodno fazo dela.
Ustvarjalna ekipa se je po švedski etapi ponovno zbrala v Sloveniji, v Mini teatru v Ljubljani, kjer nadaljuje intenzivne vaje; 8. decembra bo predstavila drugo javno uprizoritev/predstavitev predstave/raziskave Nazaj v obljubljeno deželo, ki bo tako zaokrožila drugo, slovensko etapo. Tej tako imenovani slovenski premieri v Mini teatru bodo v decembru sledile ponovitve, zastavljene kot nadaljevanje dela-v-nastajanju, ki bo predvidoma marca ponovno obiskalo švedsko, nato New York itd.

 

Stekleni atrij, Mestna hiša od 18:00: Next of Skin, likovna razstava

Živa Božičnik Rebec, Andrej Škufca, Kladnik&Neon

Razmere so izhodišče: če pozicija izvzetosti ni možna, koncepti in oblike lahko vznikajo le sredi tokov kapitala in tehnologije, skozi katere je cirkulirana sodobna realnost. Te situacije se predstavljena dela ne lotevajo z distance, razkrinkavanjem ali cinizmom, ampak utelešajo paradokse, ki jo konstituirajo. Razstava predstavlja izbor objektov, instalacij in video dela Žive Božičnik Rebec, Andreja Škufce in tandema Kladnik&Neon, katerih prakse balansirajo na preseku korporativne estetike, produktnega oblikovanja in wellness industrije.

"…V vsakem primeru: čudežna so pota apropriacije oziroma nekakšne sodomije, kot jo je poimenoval Deleuze. In blagor tistim, ki še zmorejo ločevati med détournementom in rekuperacijo. Če je revizionizem nekakšna podkategorija apropriiranja, je to morda pojem, okoli katerega se vrti razstava Next of Skin. Revizionizem tistega, kar šele prihaja.(…) Nova koža. Fabricirana koža. Fejk koža. Koža, ki se zaganja v nova in nova ravnotežja. Lateks koža Žive Božičnik Rebec lovi balans na kromiranem stojalu. (…) Ulay je nekje posvaril, da voda premore spomin. Tako grozijo budisti. Na grožnjo kaže odgovoriti, da spomin premore tudi žimnica Dormeo. Morda nas je o tem, da se vladnost fura kot biznis, v tranzicijskem obdobju prvi podučil Top Shop oziroma Studio Moderna. Kladnik & Neon za potrebe fitnes galerije apropriirata osnovno celico rimskega Kvadratnega koloseja oz. Palazzo della Civiltà Italiana, zgrajen za časa Mussolinija. Vselej je mogoče kričati "fašizem", a morda je zanimiveje pripomniti, da je bil zgrajen za potrebe Svetovnega sejma, ki se potem ni zgodil. (…) Objekti Andreja Škufce so hibrid naredi-sam in korporacijske logike hkrati, kolikor je slednja pač vselej sinonim za aliensko inteligenco, ki jo upravičeno paranoično povzema zaimek oni…"

Brez vstopnine

 

Galerija UAUU od 19:00: Lealudvik: I would go poof!, fotografska razstava

Brez vstopnine

Judge: If down the line you actually get on parole date what would your plans be?
Charles Milles Manson: I would go poof!

‘I would go poof’ je Charles Manson z nasmehom na obrazu odvrnil, na vprašanje sodnika o njegovih planih v primeru pogojnega izpusta.

Predpostavka o človeku kot svobodnem bitju je zabloda. Živimo v strahu, neskončni rutini, nemoči. Ujeti smo v "odprtem" zaporu. Svoboda je iluzija.

Zaradi vseh naporov je človekova želja po svobodi, "pogojnem izpustu", izhodu ali vsaj prehodu v drugo stanje, vse bolj pogosta. Večina zato išče magično rešitev—> izginiti brez sledu: Poof!

_

LEALUDVIK sta Lea Jelenko in Matjaž Komel. LEALUDVIK se v delih pretežno poslužujeta fotografije in sekvenc videa, kar pogosto prepletata z ilustracijo in grafiko. Skozi video in fotografijo dokumentirata intimne performanse in rituale. Njuna umetniška praksa se napaja iz eksploracije telesa, seksualnosti, okultizma, true crime in horror žanra.

razstava bo na ogled do 8. 5. 2017

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Zgodbe z vseh koncev in krajev

Pripovedovalski večer

Pripovedujejo: Kristina Debenjak, Marina Gradišnik, Tatjana Knežević, Polona Prosen, Sabina Vidmar in Barbara Žonta

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Plečnikove učenke, mainstream in margina – Tina Potočnik (strokovno predavanje)

Arhitektke, ki so po drugi svetovni vojni diplomirale pri Jožetu Plečniku, predstavljajo svojevrstno posebnost v toku slovenske povojne arhitekture. V svojem ustvarjanju so ob boku moških kolegov nastopale kot soustvarjalke nove države in krmarile med Plečnikovim vplivom.

20:00 Teorija, nasilje, fascinacija - Matija Jan (strokovni pogovor)

Delo Nasilje, teorija, fascinacija, nagovarja najsodobnejše probleme na področju etike, epistemologije in politične filozofije. V času obujanja etičnih kategorij solidarnosti in množične politike, kakršne poznamo v moderni evropski zgodovini, od meščanske francoske revolucije do totalitarnih režimov 20. stoletja, proti toku prevprašuje doslednost etičnih utemeljitev tovrstne politike. Fenomene nasilja, ki se znotraj omenjenih političnih projektov dogajajo, obravnava genealoško in filozofsko-antropološko, skozi ekonomijo moralnih določil, ki opredeljujejo vsako družbeno delovanje. Kot poseben moment analize vključi vprašanje fascinacije nad družboslovno teorijo, ki operira z onkrajmoralnimi kategorijami in metodološkimi aparati ter uspešno dokazuje notranjo nekonsistentnost teženj, ki poskušajo tej teoriji vsiliti določena moralično-partikularna izhodišča.

O knjigi in njenih implikacijah se bodo pogovarjali avtor knjige, filozof in odgovorni urednik Radia Študent Jernej Kaluža, ter urednik Muanis Sinanović.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine: Dobrodošlica

Odhod od maše v Ljutomeru, Karol Grossmann, Slovenija (Avstro-Ogrska), 1905, 35mm, čb, nemi, 1'
Sejem v Ljutomeru, Karol Grossmann, Slovenija (Avstro-Ogrska), 1906, 35mm (posneto na 17.5mm filmski trak), čb, nemi, 2'
Na domačem vrtu, Karol Grossmann, Slovenija (Avstro-Ogrska), 1906, 35mm (posneto na 17.5mm filmski trak), čb, nemi, 2' A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5', bd
Dolina miru, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, DCP (posneto na 35mm), čb, 88', ap
Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati dečku o dolini, o kateri ji je nekoč pravila babica in kjer vedno vlada mir. Odločena, da poiščeta to »dolino miru«, otroka zbežita iz sirotišnice. Na poti srečata ameriškega pilota Jima. Čeprav so mu za petami nemški vojaki in partizani, se Jim junaško odloči, da ju bo prek sovražnega ozemlja pospremil do cilja.
Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma v režiji Franceta Štiglica, ki je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo v Cannesu, je bila ob svoji šestdesetletnici in v restavrirani različici leta 2016 kot prvi slovenski film predstavljena v prestižni sekciji Canske klasike. V sodelovanju z Združenjem filmskih snemalcev Slovenije, Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in Slovenskim filmskim centrom.

 

Kinodvor:

17:45 Tiha strast (A Quiet Passion), Terence Davies, Velika Britanija / Belgija, 2016, DCP, 125'

Tiha strast je pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o življenju in delu ene največjih pesnic vseh časov Emily Dickinson, v režiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. In je hkrati pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega, neodvisnega duha v primežu zadušljive patriarhalne in krščanske morale.  

20:15 Mirni zaliv (Ma Loute), Bruno Dumont, Francija / Nemčija, 2016, DCP, 122'

Mirni zaliv je barvita burleskna krimikomedija in nenavadna ljubezenska zgodba, v kateri nas Bruno Dumont popelje v zgodnja leta dvajsetega stoletja. Film atrakcij iz obdobja belle époque.

Mala dvorana:

19:00 Dan osvoboditve (Liberation Day), Uģis Olte, Morten Traavik , Norveška / Latvija / Velika Britanija / Slovenija, 2016, DCP, 100'

Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji.

21:00 Safari, Ulrich Seidl, Avstrija, 2016, DCP, 91'

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmračnejših kotičkov človeške duše, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari je "počitniški film o ubijanju, film o človeški naravi".

 

Komuna:

18:00 Upokojitev v stilu (Going in Style), Zach Braff, ZDA, komedija

20:00 Upokojitev v stilu (Going in Style), Zach Braff, ZDA, komedija