V tokratni Teoremi se lotevamo nekoliko obširnejšega podviga, namreč določitve in vrednotenja vloge psihofarmakoloških sredstev v kapitalizmu. Zaradi neobhodne prisotnosti farmakoloških sredstev v sodobni družbeni krajini bomo obravnavali odnos farmakologije do bede in njene refleksivne podvojitve, namreč določenega tipa somatsko-psihične razvnetosti. Pri tem bomo izpodbijali razširjeno prepričanja, da so afekti v kapitalizmu nekaj, kar je zanj nujno negativno, zato jih mora pridušiti, afektivno nabite upornike pa pacificirati. Psihotropna zdravila se v tem smislu kažejo kot pripravna tarča očitkov pacifikacije.