Po robu torka

Oddaja
20. 2. 2018 - 16.30

(Grete Stern)

Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Jalla Jalla ob 20:20: Vabljeni na otvoritev razstave Tite Mikulčić Mali, ki pravi da je V DOMIŠLJIJI VSE DOVOLJENO

 

Glasba:

 

Prulček ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Fred Frith

Fred Frith, kitara, bas, glas

Velika vrnitev enega najpomembnejših glasbenikov zadnjih štiridesetih let, ki smo ga pri nas lahko videli v različnih zasedbah, od Skeleton Crew do Cosa Brave, vmes pa še v Zornovem Naked City, njegovem kitarskem kvartetu. Vsekakor pa premalokrat, da bi lahko zares dojeli njegov neverjetni glasbeni opus, ki se začne z ikoničnim bendom Henry Cow, soustanovljenim leta 1968, in se od takrat niti za trenutek ni ustavil. Frith je vedno zvest svojim koreninam v rocku in ljudski glasbi, medtem ko preučuje vplive, ki segajo od literarnih del Eduarda Galeana do umetniških instalacij Cornelie Parker. Piše sodobno glasbo za godalne kvartete in druge komorne zasedbe (Ardittti Quartet, Bang On A Can, Ensemble Moder ...) ter nagrajevane filme kot recimo za dokumentarec Gambling, Gods and LSD Petra Mettlerja. O njegovem delu je bil posnet eden najboljših glasbenih dokumentarcev Step Across The Border. Album Guitar Solos je izdal že leta 1974 in si z njim utrl pot med najboljše improvizatorje. Dolga leta je soustvarjal na newyorški subkulturni sceni, v zadnjem obdobju pa se posveča akademskemu delu. Trenutno poučuje v oddelku za glasbo na Mills College v Oaklandu, Kalifornija (več kot petdeset let znana kot epicenter ameriške eksperimentalne tradicije) in na Akademiji za glasbo v švicarskem Baslu. V Ljubljani bo nastopil tri dni po svojem 69. rojstnem dnevu.

Vstopnina: 12, 8* EUR

 

Kino Šiška, dvorana Komuna ob 20:00: PreDecibelles + Ju

Februarja nas vendarle obišče francoska zasedba Decibelles, ki imenu primerno ne varčuje s kitarskim hrupom, njena eksplozivnost pa je med drugim prepričala tudi METZ, Shellac, Beatsteaks in Thee Oh Sees. Pariral jim bo madžarski trio Jü z najbolj r

Skupina Decibelles je svoj silovit riot grrrlovski zvočni izraz našla nekje med noiseom, punkom in kot britev ostrim popom. V njeni glasbi, zgrajeni iz predirljivih vokalnih harmonij, jeznih kitarskih šusov in hrumeče bas linije, pokapljanimi s trenutki lahkotnejše sladkobe, je čutiti tako Pixies kot Repetitor, s svojo divjo energijo pa poskrbi tudi za nepozaben nastop v živo. Poslušajte samo uvod eksplozivnega prvega komada na marca 2017 izdani plošči Tight, 'Mess' – že ta da jasno vedeti, da se bend ne šali. Nič čudnega, da je trojica prepričala tudi METZ, Beatsteaks, Thee Oh Sees in celo legendarno ameriško zasedbo Shellac, s katero je med drugim obiskala tudi italijanski festival Beaches Brew.
Madžarski trio , sestavljen iz veteranskih glasbenikov, ki so se med drugim kalili ob Johnu Zornu, Eugenu Chadbournu, Chrisu Potterju in Williamu Parkerju, se pri igranju in improviziranju svoje "glasbe ekstaze" prav tako naslanja na noise rock, pa tudi na psihedelijo, power jazz in folk. Končni rezultat? Spektakularno energična godba in eden najbolj zanimivih madžarskih bendov ta hip. Po prvencu Jü meets Møster, posnetim z norveškim saksofonistom Kjetilom Møsterjem, s katerim so nastopili tudi na 56. Jazz festivalu Ljubljana, je trojica lani izdala drugo ploščo Summa"najbolj rockerski jazz album leta oziroma najbolj jazzovski rock album" (Nextbop).

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Visoška kronika

"Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!"

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

MGL - mala scena ob 20:00: Vse o ženskah, komedija

Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

 

PTL od 20:00: Katarina Barbara Kavčič: SSPJ

Plesni prvenec

Koncept, koreografija in izvedba: Katarina Barbara Kavčič

Dramaturgija: Nika Leskovšek

Glasba: Marko Jaušovec (EMVI)

Song: Кукла; Mitraljez

Scenografija: Vita Kolar (EMVI)

Video: Kristina Rešek

Oblikovanje luči in tehnične rešitve: Janko Oven

Kostumografija: Nena Florjančič

Kreativni producent: Katja Somrak

Koprodukcija: Kulturno društvo Center plesa

Predstava sodi tudi v Abonma Transferzala, abonma 5-ih ljubljanskih neodvisnih odrov (Gledališče Glej, Mini teater, Plesni Teater Ljubljana, Stara elektrarna in Španski borci).

Vstopnina: 7 / 5 EUR

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 ob 20:30: Večer Novega #17

Stand up

Vstopnina: 3€

---

 

DobraVaga ob 19:00: Teja Miholič: Fukaj Lokalne Kurbice

Projekt Fukaj lokalne kurbice je večletna zbirka spam oglasov, na katere je avtorica naključno naletela na spletu. Obširna tematika teh reklam zajema spolnost, hrano, denar, starostnike in še marsikaj. Avtorica na ta način dokumentira podobe vsakdanj

Teja Miholič (1993) zaključuje študij fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani. Ukvarja se s snemanjem filmov, ustvarjanjem gifov in kuriranjem bizarnih internetnih stvari. Sodelovala je na razstavah v galeriji Photon, Cirkulaciji 2, MSUM, Layerjevi hiši in na Fotopubu. Filmi, pri katerih je sodelovala, so bili predvajani na Festivalu slovenskega filma, festivalu FeKK, Kino Otoku in Film Mixerju.

 

---

 

KOŽ ob 18:00: Katja Z. Istenič : Čustveno izsiljevanje

Predavanje

Čustveno izsiljevanje je zelo razširjena oblika nezdrave komunikacije, ki izredno negativno vpliva na naše odnose. Na predavanju se boste naučili, kako čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati. Spoznali boste tudi deset taktik, ki jih osebe, ki nas čustveno izsiljujejo, rade uporabljajo ter kako se jim uspešno upreti.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Oddaljevanje zvezd - France Stražar

Vabimo vas na predstavitev tretje pesniške zbirke Franceta Stražarja z naslovom Oddaljevanje zvezd. Vanjo so vključene pesmi, ki so nastajale v razponu šestih desetletji in zato ni čudno, da je v njej še posebno poudarjena tematika časa. Predstavitev bodo oblikovali: Pavle Ravnohrib, Miklavž Komelj, Irena Munda Stražar ter Mateja in Matjaž Stražar.

Brez vstopnine

 

Dvorana Zemljepisnega muzeja, GIAM ZRC SAZU ob 19:00: Potopisno predavanje: Islandija

Geografinja Klara Čevka nam bo predstavila svoje popotovanje po "otoku, kjer se srečata smrtna sovražnika, led in ogenj". Vabljeni!

Povzetek predavanja: Islandija ali otok ledu in ognja, kjer so doma prostrana lavina polja, največji ledeniki, najlepši slapovi, gejzirji, vrelci in seveda Vikingi. Potovanje se je začelo avgusta 2017, ko smo se iz Slovenije odpravili proti Hirtshalsu, pristaniškemu mestu na severu Danske, kjer smo se vkrcali na trajekt, ki nas je odpeljal proti Seyðisfjörðuru, naselju v Vzhodni regiji Islandije. V dobrih dveh tednih smo naredili krog po otoku, ki nas je pustil brez besed. Rezultat lege otoka na severnoatlantskem hrbtu, klimatskih razmer in lege tik pod arktičnem krogom, pričara več 1.000 km divjine, ki pa jo podprejo tudi makadamske ceste, kjer praktično ni naselij.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 20:00: Sotto Voce + Starec in jaz- pogovor-založba Litera

Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera, bo vodil pogovor z Natalijo Šimunović, avtorico knjige Sotte Voce in Sarivalom Sosičem, avtorjem knjige Starec in jaz.

Večer bo zaznamovan z glasbeno umetnostjo, saj sta oba avtorja z glasbo tesno povezana; oba sta glasbenika in oba glasbeno umetnost vnašata tudi v literaturo.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Stoletnica Mančkovih filmskih ustvarjalcev

Avtoportret, Mitja Manček, Slovenija, 2016, digitalni format, čb, 16’

Hribci-Prava pot, Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 6’

Pipi pišče išče – Samostojnost, Mitja Manček, Slovenija, 2017, digitalni format, čb, 1’

Na liniji, Marjan Manček, Slovenija (Jugoslavija), 1989, 35mm, 6’

Smrt, Mitja Manček, Slovenija, 2007, 35mm, čb, 4’

Be, Marjan Manček, Slovenija, 2003, 35mm, čb, 8’

Kompozicija, Mitja Manček, Slovenija, 2015, 35mm, čb, 3’

Po delu počitek, Marjan Manček, Slovenija (Jugoslavija), 1982, 35mm, barvni, 1’

+ presenečenje

Oče Marjan je 3. januarja dopolnil 70 let, sin Mitja pa 20 dni prej 30 let. Ob njuni skupni stoletnici si bomo ogledali izbor animiranih filmov, ki sta jih ustvarila najprej vsak posebej, potem pa tudi skupaj.

20:00 Večer SFA: Desetletnica filma

Pokrajina št. 2, Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 90' 

Vlomilca Sergej in Polde ukradeta dragoceno sliko »Pokrajina št. 2«. Sergej nehote ukrade tudi skrivnosten dokument s konca druge svetovne vojne. Inštruktor prevzame nalogo, da izsledi ukradeno sliko in dokument, to pa sproži diaboličen mehanizem preteklosti.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

17:15 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'

Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in sedem nominacij za oskarja.

19:30 Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

21:00 Fantomska nit (Phantom Thread), Paul Thomas Anderson / ZDA / 2017 / 130'

Režiser Paul Thomas Anderson (Gospodar, Tekla bo kri) in oskarjevec Daniel Day-Lewis, ki s filmom zaključuje svojo igralsko kariero, naslikata razkošen portret umetnika in žensk, zaradi katerih se vrti njegov svet.

 

Komuna:

18:45 Lady Bird, komična drama, Greta Gerwig, ZDA, 94'

20:30 Najtemnejša ura (Darkest Hour), drama, Joe Wright, Velika Britanija, 125'

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness