Metelkova mesto:

Menza pri koritu ob 21:15: Mlade Rime – Pesniški maraton

Na pesniškem maratonu med drugimi berejo: Milan Dekleva, Maruška Šibila, Karlo Hmeljak, Miljana Cunta, Katja Plut, Ivo Podojstršek…

Prost vstop.

Jalla jalla ob 21:00: Radio Defonija

Teater, razstave, predavanja...:

Križanke ob 21:00: Romeo in Julija

Baletna predstava

Dirigent: Aleksej Baklan SNG Maribor Orkester Slovenske filharmonije

Glasba: Sergej Prokofjev

Koncept in koreografija: Valentina Turcu

Scenograf: Marko Japelj

Kostumograf: Leo Kulaš

Romeo in Julija je eden največkrat izvajanih baletov. Koreografski koncept Valentine Turcu ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, v kateri se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.

Leta 1934 je Sergej Prokofjev dobil naročilo za novo baletno delo Romeo in Julija po Shakespearovi tragediji. Skladatelj je že dlje bival v tujini in prošnja gledališča Kirov se mu je zdela odlična priložnost, da se vsaj za krajši čas vrne v domovino. Zaradi nekaterih zapletov je bil balet prvič izveden šele nekaj let pozneje v Brnu na češkem, čeprav je Prokofjev prej želel prepričati še vodstvo baleta v slovitem Bolšoj teatru v Moskvi. Po nekaj izvedbah je postal eden največkrat izvajanih in je železni repertoar vsake dobre baletne hiše.

Kot beremo v gledališkem listu, je "praizvedba baleta Romeo in Julija v SNG Maribor popolnoma avtorski koncept solistke mariborskega Baleta, koreografinje Baleta, Opere in Drame SNG Maribor, Valentine Turcu. Valentina interpretira vsebino Shakespearove in Prokofjeve zgodovinske umetniške mojstrovine na svojstven način in jo sodobno oplemeniti. Stremi k zlitju vseh gledaliških elementov v eno. Preobraža baletni jezik, hkrati integrira dramsko igro, sledi notranjemu občutju, pri čemer se zliva z besedilom drame in z glasbo baleta." Pri tem Valentinin koreografski koncept ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.

Koreografinja pa je obenem polnokrvna ženska, ki svet doživlja drugače in pravi: "Vsi iščemo ljubezen in neskončnost in zato se mi zdi, da nas Romeo in Julija že več kot 400 let navdihujeta, vznemirjata in vabita v enost."

Scenografijo za baletno predstavo je prispeval Marko Japelj, ki je v Sloveniji in v tujini ustvaril že blizu dvesto gledaliških scenografij. Najprej je sodeloval s Tomažem Pandurjem, pozneje pa z vsemi pomembnimi gledališkimi režiserji. Njegovo delovanje se razširja tudi na opero in za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, med njimi tri Borštnikove, nagrado zlati venec MES Sarajevo in nagrado Prešernovega sklada.

Galerija Hest, Židovska ulica 8 ob 20:00: Dobrodošli!

Razstavljajo: Dragica Cvek Jordan, Paulina Jazvić, Vasilij Josip Jordan, Zoltan Novak, Ivana Puljić, Nenad Vorih

Na dan ko Hrvaška vstopa v Evropsko skupnost, 1. julija 2013, Galerija Hest šestim hrvaškim umetnikom želi dobrodošlico in na stežaj odpira svoja vrata. Izbor avtorjev je pisan, tako slogovno kot generacijsko. Za nekaterimi je že dolgoletno sodelovanje z Galerijo Hest, pred nekaterim pa upamo, da tudi. Tako se na razstavi predstavljata zakonca Jordan, ki z Galerijo Hest sodelujeta od njenih začetkov, že več kot dve desetletji. Zadnjih nekaj let z galerijo uspešno sodeluje Spličanka Ivana Puljić. Paulina Jazvić, Zoltan Novak in Nenad Vorih pa so umetniki, ki so se že dobro uveljavili na hrvaški likovni sceni, upamo, da bo tako tudi pri nas.

Kino kino kino!!!

Kinoteka: Festival 35-mm filma

17:30 Mesto slovesa (La Jetée), Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, čb, 28', svp

Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času nazaj. Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama.

19:00 Veter (The Wind), Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi, svp

Glasbena spremljava v živo: Boštjan Narat, Lado Jakša

Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.

22:00 Julijski dež (Ijulskij dožd), Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb, 107', svp

»Freska družbe (sovjetska), mladosti (generacija), tovarišije (300-400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje počasi pada, kar ji je v življenju najbližje; in potem zasije v čudni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslužnih borcev in novo mladino, ki čakajo, da vržejo glas za enako prihodnost. Nič oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnično onostranstvo, kaj vse je prešlo in kaj vse je bilo mogoče, kako vse bi lahko živel, če ne bi živel (in se tolažil) s prav tem življenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je človek osamljen, prijatelji in vse, kar v življenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves.« Vlado Škafar

23:59 Pozno ponoči (Dead of Night), Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, čb, 103', svp

Na večerni zabavi v podeželski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihče, zbranim razkrije, da je vsakega od njih že srečal v sanjah, ki ne obetajo nič dobrega. Zloslutna napoved spodbudi preostale, da si začnejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazložljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane prepričan, da je njegova groteskna lutka oživela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdevičil platno kinotečne dvorane na Miklošičevi 28.

Kinodvor:

19:00 Terezina krivda (Thérèse Desqueyroux), Claude Miller, Francija, 2012, DCP, 110'

21:30 Otrok iz zgornjega nadstropja (L'enfant d'en haut), Ursula Meier, Švica/Francija, 2012, 35 mm, 97'

Film, ki mu je žirija Berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.

Kino Komuna:

18:00 Vaje v objemu (Vaje v objemu / Tango Abrazos), ljubezenska drama, Metod Pevec, Slovenija, 2012, 89'

20:00 Veliki Gatsby (The Great Gatsby), romantična drama, Baz Luhrmann, Avstralija, ZDA, 2013, 142'