Metelkova mesto:

AT-Rog:

Cirkusarna NaokROG ob 18:00: Ples na zračni tkanini

Izven:

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Hamlet Express

Blaž Celarec, tolkala

Gregor Cvetko, bas kitara

Miha Petirc, električna kitara

Andraž Polič, glas, kitara

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

Teater, razstave, predavanja...:

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Ivan Cankar, Za narodov blagor

Komedija

Premiera

Ivan Cankar je besedilo Za narodov blagor, ki govori o lažnem rodoljubju in politični gnilobi, napisal na Dunaju. Ob izidu leta 1901 je delo temeljito razburkalo slovensko javnost, prevladali pa so tisti, ki so ji nasprotovali. Krstno uprizorjena je bila šele leta 1905 v Pragi, na slovenskih tleh pa leto kasneje. Tudi po 120 letih zareže prav tako bridko kot tedaj.

Grozd in Gruden sta izprijena voditelja dveh političnih strank, ki se borita za prevlado. Oba si pod pretvezo, da delata dobro za ljudi, z vsemi sredstvi prizadevata samo za svoj lastni uspeh. V pehanju za močjo in oblastjo ne manjka podlosti, podtikanj, spletkarjenja in umazanih igric. Prerivata se za naklonjenost (in denar) bogataša Gornika ter ga poskušata pridobiti vsak na svojo stran. Tudi občinskim svetnikom je malo mar za skupno dobro; vsi se obračajo po vetru in mislijo le na lastne koristi. Kritičen postane le novinar Ščuka, ki začne razkrivati njihove politične nenačelnosti. Ko Ščuka predrami in poveže množice, se oba tabora prestrašita, pozabita na medsebojne razprtije in se nenadoma složna podata v skupen boj proti Ščuki – seveda le "za narodov blagor".
Ivan Cankar je z Dunaja pisal svojemu bratu Karlu: "Zdaj pripravljam satirično farso: spravil bom na oder tisto ljubljansko družbo, o kateri pravijo, da je cvet naše inteligence, kvintesenca slovenske kulture in poklicna vodnica v naših literarnih in političnih – predvsem političnih – težnjah. Karikiral sem jako malo in tega niti treba ni bilo. Kdor piše pri nas po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, zakaj življenje tam doli je res strahovita farsa."

- - - -

TAM-TAMova Ulična galerija ob 17:00: UG 2019 - Nace Bizilj fotoreporter

Fotografska razstava

Galerija Equrna ob 19:00: Apokalipsa 2020

Likovna razstava

Kurator: Arne Brejc

Apokalipsa 2020 je naslov skupinske razstave, ki jo odpiramo v torek, 7. 1. 2020, v galeriji Equrna. Gre za kurirano, tematsko spodbujeno slikarsko razstavo z večino del iz leta 2019.

Razstavljena dela izvorno ne vsebujejo apokaliptičnih tendenc in niso bila ustvarjena s to idejo, vendar nam v perspektivi naslova ter v tokratnem izboru in postavitvi ponujajo novo priložnost interpretacije. Tem umetninam je (kot vsaki zanimivi umetnini) imanentna večplastnost, komplekstnost, to, kar vidimo, ni nikoli dokončno in zato odpira vedno nove možnosti opazovanja.

Razstava je zastavljena v duhu preizpraševanja izpostavljenosti posameznika in celotnega človeštva prihodnosti. Beremo jo lahko povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse v časovnem obdobju pred, med in po apokaliptičnem dogodku: od trenutnega življenja civilizacije do spopada, krika, oklepanja zadnje bilke, do izbruha, do iskanja načina, kako živeti po takem dogodku, iskanja novih planetov, vesoljskega potovanja, abstraktnih form, frekvenc, ki niso s tega sveta... V slikarskem smislu pa se na razstavi odpira vprašanje, kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva oziroma nastopa samo še kot (Fickov) poslednji samuraj, etnografski element, ki odhaja in naznanja konec antropocentričnega dojemanja sveta in slikarstva ter se umika nečemu novemu, kar ni (več) ne človek ne narava.

Razstavljena dela povezuje ideja sedanjosti, ki se nahaja v prehodnem, tranzitnem času, kjer ni novega leta kot jasne časovne ločnice; sedanjosti, ki je del procesa in sprememb, ki prihajajo, se že dogajajo in napovedujejo nova razmerja in nove ureditve. Človek (subjekt) ni več osnovni motiv oziroma predmet raziskovanja ali zanimanja.

Soočenje današnjega človeka s temi novimi razmerami deluje apokaliptično.

Avtorji na razstavi:

Uršula Berlot, Gašper Capuder, Barbara Drev, Mitja Ficko, Rok Horvat, Staš Kleindienst, Aleksij Kobal, Zmago Lenárdič, Irena Romih, Jože Slak – Đoka, Ana Sluga, Andraž Šalamun, Jure Zadnikar

Brezplačen

Aksioma - Projektni prostor ob 19:00: Michael Mandiberg: Postmoderni časi

Otvoritvena projekcija (86 min)
Film "Moderni časi" Charlieja Chaplina (1936), modernistično mojstrovino in ikonični portret velike depresije in industrializacije, je nova organizacija dela, ki sta jo v zadnjih treh desetletjih uvedla pozni kapitalizem in postfordizem, prehitela do te mere, da je mlajšim generacijam težko sočustvovati z malim Potepuhom. Ameriški umetnik Michael Mandiberg je s tem, da je delavce na poziv prosil, naj ponovno uprizorijo prizore, filma ni le posodobil za 21. stoletje, ampak hkrati ustvaril porazdeljeno gledališče (post-fordističnih) zatiranih, dokumentirano v priredbi z naslovom "Postmoderni časi".

Brezplačne vstopnice lahko prevzamete 15 minut pred otvoritveno projekcijo.

17:00 Prekla (Dilda), Kantemir Balagov / Rusija / 2019 / 137’

Presunljiva in čudovito posneta drama, svobodno prirejena po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balagovu (Bližina) prinesla nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, glavno nagrado vodomec na zadnjem Liffu in kandidaturo za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec.

20:00 Portret mladenke v ognju (Portrait de la jeune fille en feu), Céline Sciamma / Francija / 2019 / 120’

Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc) v intimni, čutni zgodovinski romanci znova ujame trenutek osvobajanja ženske identitete – tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Mala dvorana ob 18:45 in 21:00: Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem (Mannen som lekte med elden), Henrik Georgsson / Švedska / 2018 / 99’

Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, avtorja Milenijske trilogije, posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.