S Francem Bogovičem smo se pogovarjali pretekli teden v Strasbourgu med prvim letošnjim plenarnim zasedanjem evropskega parlamenta. Ujeli smo ga kakšno uro, preden so poslanci glasovali – in potrdili resolucijo o Evropskem zelenem dogovoru, ki ga je Evropska komisija predstavila v decembru in s katerim bi v tek rada spravila načrt za prehod v brezogljično Evropo. 

Beseda v intervjuju je tekla o tako imenovanemu Skladu za pravičen prehod, ki ga je komisija prav tako predstavila v Strasbourgu, oziroma natančneje o finančni plati le-tega. Sklad za pravičen prehod je namenjen tistim regijam v Evropski uniji, ki se v tem trenutku najbolj zanašajo na fosilna goriva in bi jih takšen "zeleni prehod" najbolj prizadel. Najbolj izrazita je pri tem Poljska, ki se v 80-odstotni meri zanaša na premog, tudi v Sloveniji pa ta delež ni majhen. V preteklih mesecih evropske države polemizirajo o tem, ali sta jedrska energija in zemeljski plin dovolj “zelena”, da bi bila del zelenega prehoda. Zaenkrat je obveljal kompromisni predlog, ki dopušča možnost, da države Evropske unije uporabijo in investirajo v oba omenjena vira energije. 

Kakšna pa je vizija in kakšni so energetski obeti v Sloveniji? Popravljeni osnutek nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki bi ga Slovenija sicer morala Uniji posredovati do konca prejšnjega leta, se zaenkrat z jedrsko energijo ne ukvarja. Franc Bogovič kot bivši župan Krškega in minister za okolje pa med drugim gradnjo drugega bloka nuklearke podpira.