Bosna in Hercegovina ostaja brez sprememb
Pred več kot letom dni so Slovenijo zaradi obilnega deževja hudo prizadele poplave. Hude ujme pa niso več stoletni ali desetletni pojavi, temveč so del vsakdanje realnosti. Poplave pri nas so tako le eden od mnogo primerov ujm, ki pustošijo po Evropi v zadnjem času. Leto 2024 so zaznamovale številne poplave, trenutno se z njimi soočajo v Španiji. Poplave so prizadele regije v Omnu, Afganistanu, Urugvaju, Nemčiji ter – če se vrnemo nazaj na področje Balkana – Bosno in Hercegovino. V Bosni je na začetku preteklega meseca zaradi obilnega dežja poplavilo več rek, zaradi namočene zemlje in erozije pa se je sprožilo tudi več plazov. Najhuje je bilo v občinah Fojnica, Kiseljak, Kreševo in Jablanica. Zaradi naravne nesreče je tako umrlo 20 ljudi, vlada Federacije BiH pa je zaradi katastrofalnih poplav razglasila izredne razmere. V današnjem Balkan ekspresu se torej posvečamo poplavam in škodi, ki so jo te prizadejale v Bosni in Hercegovini. To ni zgolj posledica podnebnih sprememb, temveč tudi gospodarskih in političnih interesov, ki so prevladali nad zagotavljanjem varnosti ljudi. Za začetek poplave v Bosni oriše Anes Podić iz združenja Eko Akcija s sedežem v Sarajevu.
Poplave v Bosni in Hercegovini so najhuje prizadele občino Jablanica v entiteti Federacija Bosne in Hercegovine, natančneje v Hercegovsko-neretvanskem kantonu. Ozadje oziroma razloge za hude posledice poplav v Jablanici razloži Podić.
Kot smo slišali, ima občina Jablanica več problemov, ki so skupaj prispevali k intenzivnosti poplav. Prvi razlog je nedelovanje oziroma pomanjkljivo delovanje sistemov, namenjenih za zaščito ljudi oziroma prebivalcev na lokalni ravni.
Kot pove sogovornik, je ena izmed glavnih defenzivnih pozicij politikov ta, da sistem opozarjanja proti poplavam ni deloval. Čeprav politiki zagovarjajo to stališče, je Agencija za vodno področje Jadrana nekaj ur pred katastrofo na svoji spletni strani objavila opozorilo o možnih poplavah in plazovih v več hercegovskih mestih, tudi v Jablanici. Vprašanje, ki se poraja, je, ali odgovorni bosanski politiki ne berejo opozoril ali preprosto ne obstaja sistem zaščite.
Drugi problem, ki je prispeval k tako veliki naravni nesreči, je intenzivna ilegalna sečnja gozdov. Izsekavanje gozdnih površin je bistveno prispevalo k eroziji zemlje, katere posledica so tudi plazovi. Kako je sečnja gozdov urejena v Jablanici, razloži Podić.
Zadnji in tudi največji problem, ki je prispeval k intenzivnosti poplav, je ilegalno delovanje kamnoloma nad Donjo Jablanico. Zaradi nadaljnjega delovanja kamnoloma se je namreč med poplavami na naselja, ki so bila pod njim, vsula ogromna količina kamenja in odpada. Čeprav so se kantonalne oblasti sklicevale na dejstvo, da so inšpektorji v kamnolomu večkrat ugotovili prekrške zaradi njegovega nepravilnega delovanja, kamnolom kljub temu ni prenehal delovati.
Politiki torej omogočajo ilegalno pridobivanje oziroma izkopavanje naravnih virov, da bi se od tega okoristili. Bosna in Hercegovina pri tem gotovo ni izoliran primer. Dober zgled ji daje prav sosednja Srbija, kjer država kljub nasprotovanju prebivalstva izdaja dovoljenja za geološke raziskave in izkopavanje podjetjem, kakršno je Rio Tinto. Zdi se, da se podoben vzorec pojavlja tudi v BiH, kjer gre za sistemsko utišanje ekoloških združenj in nepreprečevanje delovanja tovrstnih obratov, ki škodijo naravi in tamkajšnjim prebivalcem. Primer kamnoloma nad Donjo Jablanico tako ni osamljen. Razloži Podić.
Področje Balkana so poplave hudo prizadele že leta 2014. Med državami, ki so bile prizadete, je bila tudi Bosna in Hercegovina. Očitno je, da se od takratnih poplav pa do danes ni naredilo skoraj ničesar za preprečitev poplav v prihodnosti. Sistemi civilne zaščite ostajajo nedelujoči, protipoplavne gradnje ne obstajajo, politiki še vedno omogočajo delovanje ilegalnih kamnolomov, intenzivna sečnja se nadaljuje.
Poleg tega, da je politika s svojimi odločitvami eden od razlogov za posledice ujme, pa so s politiko povezane tudi posledice poplav. Med poplavami so potekale tudi lokalne volitve v Bosni in Hercegovini, a so jih morali zaradi ujme v nekaterih občinah prestaviti. V katerih občinah so prestavili volitve in posledice poplav za volitve, razloži bosanski novinar in pesnik Ahmed Burić.
Lokalne volitve v občinah Kiseljak, Kreševo, Fojnica in Konjic so tako potekale 20. oktobra. Čeprav so poplave ločile tamkajšnje lokalne volitve od drugih v državi, po volilnih izidih vseeno niso odstopale od ostalih. V Kiseljaku in Kreševu so tako na oblasti v občini ostali predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti Bosne in Hercegovine, krajše HDZ BiH. V občinah Fojnica in Konjic pa so ostali na oblasti predstavniki Stranke demokratske akcije. Občina Jablanica, ki je bila med poplavami najhuje prizadeta, pa še ni izvedla volitev. Pričakovane rezultate, ki ne bodo spremenili vodstva občine, pojasni Burić.
Čeprav je trenutni župan Damir Šabanović, ki prihaja iz vrst Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine, očitno bil del korupcijskega klana, ki je omogočil delovanje kamnoloma, Burić pričakuje, da bo trenutni župan ostal na oblasti. Sogovornik pa je vseeno poudaril, da si sam prizadeva, da bi se menjala oblast, vendar je za to potrebno predvsem udejstvovanje ljudstva na volitvah. Če se oblast ne bi spremenila, bi to sledilo vzorcu drugih občin tako v entiteti Republika Srbska kot tudi v entiteti Federacija Bosne in Hercegovine.
Ujma, ki je prizadela državo, pomeni za tamkajšnje naravovarstvene organizacije in tudi za lokalno prebivalstvo veliko materialno škodo, zahtevala je celo smrtne žrtve. Kljub očitni katastrofi smo v Bosni in Hercegovini priča nizkotnim politikom, ki poplave izkoriščajo kot odskočno desko za uspeh na volitvah, saj se želijo prikazati kot rešitelji iz krize.
Republika Srbska tako na lokalnem nivoju ostaja v primežu stranke Milorada Dodika, Zveze neodvisnih socialdemokratov. Federacija Bosne in Hercegovine podobno kot Republika Srbska na lokalni ravni v večini ostaja pod vodstvom stranke Demokratska akcija.
Prestolnica Sarajevo tako ostaja eno izmed redkih mest, čigar oblast ni iz tradicionalnih treh strank. Mesto, ki se deli na šest mestnih občin, je na tokratnih volitvah dobilo predstavnike iz vrst Naše stranke, Stranke za Bosno in Hercegovino ter Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine. Kot poudari Burić, so stranke, ki so osvojile mandate v Sarajevu, na sredini političnega spektra. To po njegovem mnenju pomeni, da bo lahko Bosna in Hercegovina, če ne bodo tudi te stranke tradicionalno ravnale koruptivno, izvajala reforme iz centra Sarajeva.
Če ob koncu oddaje skušamo strniti vse povedano, ne moremo zaključiti nikakor drugače kot pesimistično. Bosna in Hercegovina je država, po kateri pustoši politična korupcija. Za omogočanje čim boljšega delovanja sistema politične korupcije pa je potrebno ohranjanje statusa quo. Za BiH to žal pomeni, da se napake preteklosti vedno znova ponavljajo, in kot je razvidno iz izjav sogovorcev, se bodo pojavljale tudi v prihodnosti. Poplave, ki so hudo prizadele Bosno in Hercegovino ter druge države Balkana leta 2014, niso oblastnikov ničesar naučile. Sistemi civilnih zaščit, ki so ključni za preprečevanje poplav oziroma hudih posledic poplav, ostajajo nedelujoči še danes. Ob nesposobnosti politikov je tu še načrtno nedelovanje denimo na področju kamnolomov, katerih število v Bosni in Hercegovini narašča. Ohranjanje statusa quo so v večini potrdile tudi lokalne volitve, ki so prinesle stare nove obraze ali pa ohranile stare obraze. Vendar obstaja luč na koncu tunela. Trio nacionalnih vlad, ki so eden izmed glavnih razlogov, da Bosna in Hercegovina ostaja v šah mat položaju korpucije, je doživel poraz v največjem bosanskem mestu. V Sarajevu so namreč slavile stranke opozicije. Tako lahko optimistično upamo, da bo Bosna izvajala reforme iz centra lastne države in tako poskrbela, da bo status quo – politična nesposobnost in korupcija – nadomestila sposobna politična skupina, ki bo dejansko delovala v dobrobit naroda.
Dodaj komentar
Komentiraj