Ko se zgodi državljan
Iniciativa državljanov Ne davimo Beograd vse od letošnjega maja vsaka dva tedna organizira redne proteste, ki zahtevajo odstop odgovornih za nelegalno rušenje več objektov v beograjski četrti Savamala. O rušenju, ki so ga nadzorovali zamaskirani nepooblaščeni liki ob doslednem nevmešavanju tako imenovanih organov javnega reda in miru, smo že poročali. Medtem je gibanje pridobilo širšo podporo meščanov srbske prestolnice z več deset tisoč udeležencev na demonstracijah. Podobno množično udeležbo gre pričakovati tudi danes ob 18-ih, ko bodo potekale naslednje demonstracije. Državljansko nezadovoljstvo je mnoge presenetilo, vključno z oblastjo. Sociolog Srećko Mihailović:
No, reakcija oblasti na izraz državljanskega nezadovoljstva je bila vsaj zmedena, če ne že tragikomična. Oblast je sprva skušala popolnoma ignorirati proteste državljanov, nato so zatrdili, da gre za predstavo opozicijskih strank. Medtem pa so državnemu vrhu naklonjeni mediji oznanili, da naj bi pri protestih šlo za nekakšno protisrbsko-natovsko-soroško, skratka, iz tujine financirano zaroto. Nadaljuje umetnostni zgodovinar in aktivni državljan Branislav Dimitrijević:
Kaj prinašajo ti protesti? In kaj je sprožilo takšno nezadovoljstvo med državljani? Nadaljuje Mihailović:
Čeprav je v središču pozornosti zaradi množičnosti njenih protestnih shodov iniciativa Ne davimo Beograd, velja omeniti, da v Srbiji poteka boj več državljanskih skupin, ki si prizadevajo uresničiti svoje partikularne interese. Naj omenimo le gibanji Podpri Radiotelevizijo Vojvodine, o katerem smo že poročali, in gibanje Združenje skupščin stanovalcev Niša, ki je doseglo več delnih uspehov. Gibanje je nastalo kot odgovor na samovoljno zviševanje cen storitev za ogrevanje javnega podjetja Toplarne Niš, ki ga obvladuje lokalna oblastna klika in je z državljanskimi protesti izsililo razumno znižanje cen ogrevanja.
Skupni imenovalec vseh omenjenih gibanj je, da oporekajo uzurpaciji države s strani oblasti, ki se odvija za fasado vladavine prava. Mihajlović:
Torej, kot smo slišali, je po mnenju našega sogovornika izveninstitucionalna uporaba nasilja bila glavni katalizator državljanskega nezadovoljstva meščanov Beograda. Kako poteka oziroma bolje rečeno ne poteka preiskava savamalskih dogodkov?
Nadaljujemo z obravnavo državljanskega nezadovoljstva v Srbiji. Ali si državljanske iniciative, ki sledijo vsaka svojemu partikularnemu interesu, prizadevajo za vzpostavitev skupne fronte? Branislav Dimitrijević:
Omenjene iniciative so nastale kot odgovor na konkretne težave državljanov in so nekako poskusile nadomestiti manjkajočo državo, ki je zaradi neoliberalnih reform prenehala zagotavljati svoje tradicionalne funkcije. Nadaljuje Dimitrijević:
Ali bi lahko državljanske iniciative zahtevale globlje spremembe sistema, ne da ogrozijo širino državljanske podpore?
Aktivno državljanstvo se tako v Srbiji kot drugod sooča s hudo dilemo. Kako naj si prisvoji državo, ki namesto državljanom služi interesom kapitala? Ali si je mogoče prisvojiti javno prek institucij, ki služijo zasebnemu?
Dodaj komentar
Komentiraj