Kosovo v srbski senci

Kosovo v srbski senci

Oddaja
16. 11. 2016 - 12.00

Medtem ko se na Kosovu odvijajo protesti proti domnevni vpletenosti oblasti v smrt aktivista opozijske stranke Vetëvendosje, se bomo v tokratnem Balkan Ekspresu lotili nekega drugega kosovskega obdobja. Govorili bomo o tako imenovani vzporedni državi oziroma državi v senci, ki je na Kosovu obstajala od konca osemdesetih let do konca kosovske vojne leta 1999.

Šlo je za neke vrste alternativno organiziranje političnega in družbenega življenja v času zaostritve razmer na Kosovu, ko je Srbija Albance sistematično izrivala iz državnih inštitucij in podjetij. Vzporedne politične, izobraževalne, zdravstvene in druge institucije so bile temelj albanskega poskusa miroljubnega reševanja krize na Kosovu. Demokratska liga Kosova in njen predsednik Ibrahim Rugova sta bila glavna akterja v ozadju vzporednih institucij.

V nadaljevanju bomo preučili zgodovinsko-politični kontekst takratnega Kosova, ki je omogočil nastanek vzporedne države, posvetili se bomo načinu njenega delovanja ter razlogom za preokret po letu 1997, ko je albansko mirovniško gibanje nadomestil oboroženi odpor Osvobodilne vojske Kosova.

Kljub temu da je bilo v Jugoslaviji Kosovo formalno del Socialistične republike Srbije, je jugoslovanska ustava iz leta 1974 Kosovu podelila veliko stopnjo avtonomije. Čeprav je bila formalno del Srbije, se je Avtonomna pokrajina Kosovo od jugoslovanskih socialističnih republik razlikovala praktično zgolj v imenu. Že takrat je bilo Albancev na Kosovu skoraj 80 odstotkov in povsem normalno je bilo, da so zasedali delovna mesta v administraciji in drugih pokrajinskih ustanovah. Število delovnih mest v teh institucijah je zaradi novega pokrajinskega statusa Kosova in načrtnega odpravljanja kosovske ekonomske zaostalosti močno narastlo. Ta okoliščina se bo kasneje izkazala kot ključna pri nastanku vzporednih institucij.

Leta 1981 so se na Kosovu prvič pojavili množičnejši protesti, ki jih je sprožila radikalna mladina, ki je zahtevala večjo avtonomijo Kosova. Neredi ob protestih so bili brutalno zatrti, sprožili pa so se tudi pozivi srbskih oblasti po ukinitvi kosovske avtonomije. Vendar če so bili v neredih leta 81 v ospredju študentje, dobi med albanskim prebivalstvom s stavko rudarjev leta 88 tleče nezadovoljstvo nove razsežnosti. V strahu pred napovedanimi ustavnimi spremembami so se tokrat uprli delavci, ki so bili dotlej relativno trdno zasidrani v jugoslovanski družbeno-ekonomski sistem. Protesti rudarjev so bili ključen katalizator upora albanskega prebivalstva.

Slobodana Miloševića, ki je takrat že postal predsednik Socialistične Republike Srbije, protesti in stavke niso ustavile. Nasprotno: bile so dodatni razlog za ustavne spremembe, ki bi Kosovu odvzele avtonomijo. Konec kosovske avtonomije pojasnjuje Azem Vllasi, predsednik Kosova, ki ga je odnesla Miloševićeva tako imenovana protibirokratska revolucija:

Izjava

V zelo kratkem času je bilo iz prej pokrajinskih institucij odpuščenih ogromno število Albancev. Dejsto, da so bile albanski politični eliti odvzete institucije, znotraj katerih je do takrat delovala, je omogočilo, da se je ista politična elita organizirala na drugačen način - izven formalnih instuticij. Prav to je začetek formiranja vzporednih institucij in s tem vzporedne države. Situacijo pojasnjuje Besnik Pula, profesor na Univerzi Virginia Tech:

Izjava

Odstranitev Albancev iz političnega življenja Kosova pa ne pomeni konca srbske demontaže kosovskih institucij. Na udaru so se znašle tudi šole in druge izobraževalne institucije. Prav ta val represije je bil temelj za nastanek vzporedne države, ki je odgovor na to, kar so Albanci razumeli kot srbsko okupacijo Kosova. Nadaljuje Pula:

Izjava

Množična odpuščanja so skoraj vse državne institucije in podjetja očistila Albancev. Odpuščeni učiteljski kader je v improviziranih prostorih organiziral vzporedno izobraževanje, odpuščeno zdravstveno osebje pa je kljub pomanjkanju infrastrukture albanskemu prebivalstvu začelo nuditi osnovno zdravstveno oskrbo. Medtem ko tisti Albanci, odpuščeni iz državnih podjetij, niso mogli vzporedno organizirati proizvodnje, so bili, gledano v celoti, Albanci največkrat zaposleni v privatnih podjetjih, saj je bil to edini možni način služenja denarja. Kako so na to reagirali Srbi, pojasnjuje Vllasi:

Izjava

Izobraževanje, tako osnovnošolsko kot srednješolsko in tudi univerzitetno, je bilo eno izmed najpomembnejših področij tako imenovane kosovske vzporedne države. Razlaga Pula:

Izjava

Nastanek vzporednih institucij na področju izobraževanja in zdravstva ni bil načrtovan, temveč utemeljen na prej obstoječih pokrajinskih institucijah. Malo bolj načrtovana pa je bila vzpostavitev vzporednega političnega sistema. Tako Vllasi:

Izjava

Ibrahim Rugova in Demokratska liga Kosova se bosta izkazala kot ključna obraza kosovske paralelne države vse do začetkov oboroženega boja po letu 97, ko je politiko z drugimi sredstvi nadaljevala Osvobodilna vojska Kosova. Takrat je mirovništvo Demokratske lige Kosova že postalo nemogoče.

Glasbeni vložek

Do sedaj smo preučili značilnosti vzporednih institucij, zdaj pa si postavimo vprašanje, čemu je albansko gibanje sploh privzelo nenasilno, mirovniško obliko boja. Ibrahim Rugova, ki je bil obraz tega boja, je bil namreč v mednarodni javnosti velikokrat označen za kosovskega Gandhija. Vendar v ozadju odločitve za nenasilen boj ni bila ključna ideologija, temveč pragmatizem. Situacijo pojasnjuje britanski novinar in balkanski dopisnik Tim Judah:

Izjava

Demokratska liga Kosova je v ohranjanje miru vlagala velike napore, ki so vključevali predvsem nadzorovanje in umirjanje konfliktov. Predvsem na vaseh se je albansko prebivalstvo na represijo s strani srbskih oblasti odzvalo z nasiljem, ki ga je Demokratska liga Kosova poskusila deeskalirati s svojo razpredeno mrežo aktivistov. Kako, razlaga Pula:

Izjava

Kljub pravkar opisani razvejanosti in vplivu Demokratske lige Kosova pa ta ni zares izvajala politične oblasti nad ostalimi institucijami vzporedne države. Državna hierarhija v klasičnem smislu ni obstajala. Vllasi:

Izjava

Po letu 1996 se je začel soobstoj srbske oblasti in vzporednih albanskih institucij krhati. Zaradi katerih okoliščin je prišlo do prevlade oboroženega krila albanskega gibanja nad mirovnim, pojasnjuje Judah:

Izjava

Nekoliko podrobneje situacijo pojasni Vllasi:

Izjava

Z nastopom Osvobodilne vojske Kosova Demokratska liga Kosova začne izgubljati vpliv. O njunem deloma konfliktnem odnosu Judah:

Izjava

Z Judahom se Vllasi ne strinja v mišljenju, da lahko zlom oblasti v Albaniji in posledični dotok orožja na kosovsko ozemlje razumemo kot prevlado oboroženega boja:

Izjava

Ne glede na pomembnost dogodkov v Albaniji leta 1997 pa je jasno, da je z nastopom oboroženega boja kosovska vzporedna država izgubila na svojem vplivu. Zaostrovanje vojaške situacije je sčasoma pripeljalo do intervencije NATA, ki se je zaključila z mirovnim sporazumom. Z misijo Združenih narodov na Kosovu je vzporedna država dokončno razpadla. Za konec prisluhnimo tezi Pule, da je bila ta demontaža ena izmed večjih napak Združenih narodov na Kosovu.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Zbudite se, majka vam vaša! Kosovo (kot tudi Slovenija, Srbija, BIH, Hrvaška, Nemčija, Francija, Španija, Luxemburg, Švica, Švedska..in tako naprej) NISO NIKAKRŠNE DRŽAVE (kaj šele "vzporedne" ali kaj podobnega v pomenu blebetanja oslarij..so morda zgolj nekaj, kar jih v temelju obvladuje t.im. "deep state"), če še niste opazili. Poskusite zapeljati pogovor v tem okviru, če si drznete..toda kaj, ko si ne, aneda? V tem primeru bi bilo potrebno pričeti resno misliti, denimo odgovoriti na vprašanje: "V čem neki le še životarijo prebivalci VSEH evrodružb, če to niso države"?? Bo šlo? Kje pa!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness