Lepo pozdravljeni, drago poslušalstvo in bralstvo! V tokratnem Balkan Ekspresu bomo ponovno govorili o BiH. Ekipa Radia Študent se je namreč ponovno odpravila v Bosno in Hercegovino, da preverimo kako se stvari razvijajo. Če mediji ne poročajo več toliko o dogajanju, to še ne pomeni, da je zadeva zamrla. Ravno nasprotno. S pomladjo se prebujajo tudi državljani Bosne. Dejstvo je, da ni več tako naelektreno, kot je bilo, ko smo bili tam prvič – torej pred dvema tednoma. Energija »bosanskog socijalnog bunta« se je iz plenumov v veliki meri preusmerila v delovne skupine. Bili smo v Tuzli, Brčkem in Srebreniku. Če so bili na začetku tudi v Republiki Srbski manjši protesti, je tam že vse izvodenelo.

Torej v soboto 1. marca, na dan neodvisnosti BiH, je bil rok za oblikovanje ekspertne tehnične vlade, ki naj bi jo formirali protestniki in v kateri naj bi bili izključno nestrankarski ljudje. A se je zaradi različnih dejavnikov zamaknilo:

- na tem mestu je potrebno omeniti seveda izgorelost najbolj aktivnih, življenje teče dalje, tisti srečneži v Bosni, ki imajo službe, sploh če so te državne, so še pod toliko večjim pritiskom, tu so družine,... Mnogi med njimi so vzeli tudi bolniške, utrujenost je očitna;

- vse več pa je tudi pritiskov in neposrednih groženj medijsko izpostavljenim osebam;

Po oceni naj bi jo (ekspertno-tehnično vlado) sestavili v roku enega do dveh tednov. A tudi to ni sigurno. So pa širom Bosne na ta dan ponovno organizirali proteste, mi smo bili v Tuzli, kjer je bilo po naši oceni od 9. ure pa tja vse do poznega popoldneva venomer prisotnih okoli 500 ljudi. A se je seveda tekom protesta, morda za uro ali dve obrnilo 2.000 ali 3.000 ljudi. Pa začnimo s posnetkom iz protesta - malo glasbe, in zatem še o plenumu in o zahtevah Tuzlanskega plenuma.

Posnetku iz protesta lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Energija se je v veliki meri iz plenumov, ki so prej potekali vsak dan (ti se sedaj odvijajo enkrat ali dvakrat tedensko) preusmerila na delovne skupine, ki so kot nekakšna predhodnica – če jim uspe seveda – ministrstev, ki jih imajo namen oblikovati protestniki. Protesti pa so se, podobno kot v Sloveniji, kljub še vedno prisotni ostrini in jasnim zahtevam, že preoblikovali tudi v nekakšne kulturno-združevalne dogodke. Otroci rišejo risbe, ki jih kasneje izobesijo na stavbo padle tuzelske kantonalne vlade, potekajo koncerti... Nadaljujemo s še enim posnetkom iz protesta 1. marca 2014 v Tuzli.

Posnetku iz protesta lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

V Srebreniku so do sedaj izvedli 4. plenume v Kulturnem domu Srebrenik, plenumov se udeležuje par sto ljudi. Zgodba v tem malem mestu s 5.000 prebivalci je podobna kot v Tuzli. Brezposelnost je izredno visoka, privatizacija je za seboj pustila uničena podjetja. Njihova zahteva, ki najbolje opiše želje meščanov je – odstop vseh, ki zasedajo javne funkcije.

Poglejmo še v Brčko Distrikt, ki je znotraj BiH edinstven, saj po njegovem statutu uživa administrativno lokalno samoupravo pod suverenostjo Bosne in Hercegovine. Ima svojo več-etnično upravo, policijo in sodstvo. Brčko District je bil po odločitvi Mednarodnega arbitražnega sodišča ustanovljen 8. marca leta 2000. Na 13. plenumu v Brčkem, ki potekajo v Mladinskem centru je bilo enoglasno odločeno, da bojkotirajo 14. obletnico Brčko distrikta. Za proslavo so oblasti namenile kar 200.000 bosanskih konvertibilnih mark. Celoten proračun sicer znaša 220. milijonov. Povprečna penzija je borih 313 km ali okoli 150 evrov.

Selimo se ponovno v Tuzlo, kjer poteka zanimiv projekt fotografa Muneverja Salihovića in asistentke Lejle Bakić - "These are the faces of Hooligans". Gre za projekt personalizacije protestnikov oziroma vseh tistih, ki so tako ali drugače pripomogli pri socialnem uporu, a je oblast, sicer nič drugače kot drugod po svetu, ko se med protesti dogaja tudi vandalizem, poskušala vse protestnike etikirati kot vandale oziroma huligane – celo za Rdečo Al-Kajdo in podobne norosti. Pri tem gre tudi za portrete posameznikov, ki podpirajo kar se trenutno dogaja v Bosni in Hercegovini. Zastavljeni cilj je narediti 13.000 portretov. Gre za približno oceno oziroma število ljudi, ki so na dan, ko je gorela vlada tuzelskega kantona, protestirali pred sedaj pogorelo in uničeno stavbo vlade.

Profesionalni fotograf Munever Salihović, ki je po njegovih besedah eden od le petih, ki si v Bosni služi kruh izključno od fotografije, je prisoten že vse od začetka »socialnog bunta«. Med procesom se je odločil po svojih najboljših močeh doprinesti k tej zgodbi.

Kratkemu pogovoru lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Muneverju pomaga prijateljica Lejla Bakić, profesorica angleškega jezika in književnosti, ki je kot že skoraj 50 odstotkov ostalih državljanov BiH – med to množico brezposelnih je tako kot naša sogovornica veliko visoko izobraženih - trenutno nezaposlena:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Seveda je bilo pričakovati, da politična elita v spregi z bosanskimi tajkuni v BiH, ki se je v dvajsetih letih okoristila s to divjo, ne-transparentno, in po besedah večine lopovsko privatizacijo - ne bo samo mirno gledala. Kot smo že prej omenili so se že začele grožnje. Na vse kriplje si tudi prizadevajo preobrniti zgodbo in ponovno igrati na karte nacionalnih delitev. Za enkrat neuspešno. Kar se politično-ekonomske elite tiče ni v Bosni nič drugače kot v Sloveniji, ko že 23 let odkar smo samostojni gledamo iste obraze, ki v parlamentu, raznih odborih, komisijah in gospodarstvu oz. državnih podjetjih le rotirajo in če ne njim, komu naj pripišemo soodgovornost za prazen finančni "čabar", uničena in zadolžena podjetja in banke ter počasno, a sigurno demontažo sociale.

So pa kot enega glavnih uspehov socialnega upora za enkrat - seveda poleg odstopa parih kantonalnih vlad in visokih lokalnih politikov - izpostavili spremenjen odnos politike do družbe. Morda naivno, lep primer je Slovenija. Kakor hitro se družba prebudi, tudi zaspi. In to brez korenitih družbenih sprememb.