Dodikova secesija
Potem ko smo celo leto lahko spremljali vse ostrejšo nacionalistično in separatistično retoriko Milorada Dodika, srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je parlament Republike Srbske storil tudi prvi formalni korak v to smer. V petek je 49 poslancev koalicije, zbranih okoli Dodikove stranke SNSD – ob bojkotu opozicijskih poslancev – namreč izglasovalo resolucije z namenom, da Republika Srbska prevzame pooblastila na določenih področjih, ki jih trenutno upravlja država. Konkretneje sprejeti sklepi vladi Republike Srbske nalagajo, da v roku šestih mesecev pripravi ustrezne zakone za prenos pristojnosti z ravni države na raven entitete na področjih obrambe, davkov in sodnega sistema.
Dodik ob tem že dlje časa zagovarja tudi ustanovitev lastne vojske, ki bi sledila razpustitvi enotnih oboroženih sil Bosne in Hercegovine, osnovanih leta 2005. Odziv tako regionalnih in mednarodnih akterjev je zaenkrat na ravni spodbujanja k pogovorom in opozarjanja, da bi početje Dodika in Republike Srbske lahko vodilo v nasilen razpad države.
Žarko Papić, politični analitik, omeni, da gre pri zadnjem dogajanju za vrhunec krize do sedaj, saj Dodikov secesionizem naenkrat ni več samo na ravni retorike, pač pa lahko vidimo tudi prve formalne korake k secesiji.
Razlog za tovrstno stopnjevanje politične krize Papić vidi tudi v spremenjenem geopolitičnem kontekstu, bolj konkretno v dejanjih in podpori Rusije.
Papić torej meni, da je položaj Rusije proti Natu v kontekstu eskalacije na obmejnih območjih z Ukrajino pomemben faktor, ki bi vplival tudi na usodo Bosne in Hercegovine. Obenem sicer izraža mnenje, da do vojne z Ukrajino ne bo prišlo.
Predvsem na lokalni ravni se kritike Dodika in parlamenta Republike Srbske pogosto dotikajo domnevne neustavnosti in delovanja v nasprotju z daytonskim sporazumom. Ustava Bosne in Hercegovine prepoveduje, da posamezne entitete ponovno pridobivajo pristojnosti, ki so bile pred tem prenesene na državo. Papić opozarja, da gre pri tem za specifičen paradoks in da kritike o domnevni neustavnosti niso tisto, na kar bi se morali osredotočati.
Morebitna odcepitev Republike Srbske bi bila za prebivalce države težavna predvsem v ekonomskem in družbenem smislu, saj bi bila neodvisna Republika Srbska mednarodno nepriznana in posledično gospodarsko izolirana.
Papić meni, da je možno v kritikah lokalnih politikov prepoznati predvsem tekmovanje za politične točke v pričakovanju volitev prihodnje leto. Po njegovem mnenju je njihova strategija zgrešena, kar so pokazale včerajšnje lokalne volitve v Prijedoru, kjer je Dodikova stranka zmagala s še večjo razliko kot prej.
Kljub temu da gre pri Dodikovih manevrih za separatistične težnje bosanskih Srbov, se zdi, da ima tiho podporo vsaj pri delu bosanskih hrvatov. Julija je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko spremenil kazenski zakonik Bosne in Hercegovine tako, da se kaznuje zanikanje genocida in vojnih zločinov. Spremembi zakonika niso nasprotovali samo Dodik in bosanski Srbi, pač pa na primer tudi vodja stranke HDZ BiH Dragan Čović.
V tem času je hrvaški predsednik Zoran Milanović izjavil marsikaj, kar je pritrjevalo Dodiku. Žarko Papić meni, da so izjave Milanovića predvsem odraz politične razdelitve na Hrvaškem.
Da je v Milanovićevih javnih nastopih možno videti koketiranje z desnim delom volilnega telesa, se strinja tudi profesor Anđelko Milardović z Inštituta za evropske in globalizacijske študije v Zagrebu.
Po drugi strani je hrvaški premier Andrej Plenković na današnjem obisku v Bosni in Hercegovini ubral pomirjujoč ton in poudaril celovitost Bosne in Hercegovine.
Po petkovi odločitvi parlamenta Republike Srbske je več veleposlaništev zahodnih držav – ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije ter Italije – to označilo za nesprejemljivo stopnjevanje napetosti. Dodik ima po drugi strani zaveznike predvsem na desnem političnem polu nekaterih evropskih držav – spomnimo se lahko njegovih novembrskih obiskov pri Janezu Janši ter madžarskem premierju Viktorju Orbanu. Po mnenju Papića pa je pri vsem skupaj zanimivo opazovati pazljivost srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
Odločitev parlamenta Republike Srbske ne bi smela priti kot presenečenje in ni še povsem jasno, kakšne posledice bo pustila v praksi. Vsekakor pa gre za morda najresnejši korak do zdaj k uresničitvam Dodikovih separatističnih teženj.
Dodaj komentar
Komentiraj