Bosanska Dodikebana
S temi besedami je Milorad Dodik, srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine, po včerajšnji prisegi na položaj predsedujočega predsedstvu BiH v intervjuju za srbsko televizijo RTS napovedal drugačno obliko dozdajšnjemu predsedovanju federaciji. Poudaril je, da ne vidi smisla delati v predsedstvu, če to ne bo imelo polne suverenosti po Daytonskem sporazumu. V naslednjih osmih mesecih bo torej odsedel kar…
Hkrati je postalo jasno, da bo s svojo populistično retoriko prevzel pozornost medijev in pri pomembnih političnih vprašanjih povsem zasenčil hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva BiH Željka Komsića in Šefika Džaferovića. Novi člani predsedstva so bili izvoljeni vsak v svoji etnični skupnosti za štiriletni mandat, na mestu predsednika predsedstva pa se bodo menjavali na osem mesecev. Razmerje moči v novem predsedstvu za trenutno politično sliko federacije po besedah novinarja in publicista Nerzuka Ćuraka, sicer profesorja na Fakulteti političnih znanosti v Sarajevu, v nobenem pogledu ni dobro.
Namera zavezanosti predvsem srbskemu narodu, ki si jo lahko tolmačimo iz včerajšnjega nastopa Milorada Dodika, ni presenetljiva. V ponedeljek, dan pred ustanovno sejo predsedstva BiH v Sarajevu, je namreč v Banjaluki prisegel že na ustanovni seji novega parlamenta srbske entitete. Te se je poleg predsednice srbskega parlamenta Maje Gojković udeležila tudi predsednica srbske vlade Ana Brnabić. Milorad Dodik je v prisegi izpostavil, da bo z vsemi svojimi zmožnostmi »branil interese naroda in državljanov Republike Srbske«, ter poudaril pomen decentraliziranosti Bosne in Hercegovine, ki edina lahko prinese napredek in funkcionalnost v obeh entitetah.
V izjavi za srbsko televizijo RTS je Dodik poudaril še željo po odpoklicu visokega predstavnika OZN Valentina Inzka ter novem imenovanju treh tujih sodnikov ustavnega sodišča BiH. To je kar nekam nenavadno ob dejstvu, da se je Dodik skupaj s preostalima članoma predsedstva BiH v torek zavezal, da bo pri svojem delu spoštoval ustavo Bosne in Hercegovine ter določbe Daytonskega mirovnega sporazuma z vsemi njegovimi aneksi. Deveti aneks mirovne pogodbe predvideva institucijo visokega predstavnika OZN, ki ima vpliv na izvajanje civilnih delov mirovnega sporazuma. Četrti aneks pa predvideva imenovanje treh od devetih sodnikov ustavnega sodišča BiH s strani Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Tovrstno pozivanje na ustavne določbe z njihovim hkratnim kršenjem je nevarno, poudarja Nerzuk Ćurak.
Dodik je trenutno v nemilosti ZDA in drugih držav Evropske unije. Z močno secesionistično retoriko bo v svojem mandatu skušal utrditi svojo politično moč. S tem bo ustvarjal novo politično stanje, ki bi se od federativnih določb Daytonskega sporazuma pomikalo k centralizaciji izvršne oblasti v instituciji predsedstva, poudarja Ćurak.
Potencialni odhod mednarodne skupnosti iz Bosne in Hercegovine bi bil mogoč samo ob dosegi pomembnega strateškega cilja. Trenutno federativno oblast, ki jo določa Daytonski sporazum, bi morala zamenjati jasno hierarhizirana državniška oblast. Ta po Dodikovi interpretaciji ne predvideva možnosti večetničnega naroda, temveč predvsem srbsko oblast, poudarja sogovornik. Tega zunanji akterji, tako Evropska unija kot ZDA, ne bodo zlahka dopustili.
Nacionalističnima političnima elitama, ki sta v zadnjih desetih letih v hrvaški entiteti v obliki HDZ in srbski entiteti v obliki Združenja neodvisnih socialdemokratov Srbije postali prevladujoči politični sili, evropske integracije nikakor ne odgovarjajo. Dodikovo uzurpacijo Bosne in Hercegovine v smer srbske nadvlade pa podpira tudi aktualna srbska oblast, meni Gordana Katana, novinarka in publicistka sarajevskega časnika Oslobođenje.
Milorad Dodik se sicer zaveda, da se v trenutni ureditvi Bosne in Hercegovine političnih odločitev ne da sprejemati brez podpore parlamentov drugih dveh narodnih skupnosti. Zato je v svojem nagovoru poudaril tudi, da bo vsako morebitno približevanje evropskim integracijam v srbski narodni skupščini jasno in odločno blokirano, poudarja Katana.
Temu primerno bo Dodik v svojem osemmesečnem mandatu poskušal izvesti tudi lustracijo tistih srbskih ter uradnikov drugih narodnih skupnosti, ki jih bo lahko. S tem bi si po menjavi izvršne oblasti v predsedstvu BiH zagotovil določeno mero naklonjenosti svoji poziciji.
Naslednja štiri leta bo torej predsedstvo Bosne in Hercegovine v nezavidljivem položaju političnih in retoričnih bitk za in proti Bosni in Hercegovini kot federativno urejeni državi po Daytonskem mirovnem sporazumu, današnji Offsajd sklene profesor Nerzuk Ćurak.
Dodaj komentar
Komentiraj