1005

Dobro jutro. Poslušate drugi jutranji BritOFF, ki ga za vas pripravljamo v aktualnopolitični redakciji. Petek je, kar pomeni, da bodo naslednje minute namenjene okoljski problematiki. V prvem okoljskem BritOFFu te sezone ste lahko slišali nekaj več o raziskavi o količini ogljika na Zemlji, ki je med drugim dokazala, da človeška - in ne denimo vulkanska - aktivnost prispeva k večini izpustov ogljikovega dioksida. Danes začnimo z raziskavo ameriškega Climate Accountability Institute, ki je ugotavljal, katere korporacije so odgovorne za največ izpustov toplogrednih plinov.

Analiza inštituta pod vodstvom Richarda Heeda navaja 20 najbolj okoljsko "neodgovornih" podjetij, ki jih lahko povežemo z okoli 35 odstotki vseh izpustov toplogrednih plinov od leta 1965 dalje. 90 odstotkov emisij je povezanih z uporabo produktov, ki jih podjetja proizvajajo, govorimo torej na primer o nafti ali zemeljskem plinu, približno 10 odstotkov pa nastane v postopku pridobivanja goriva. Največ, okoli 4,38 odstotka vseh izpustov, so v raziskavi povezali s podjetjem Saudi Aramco, ki je sicer tudi podjetje, ki letno ustvari daleč največ dobička - z okoli 100 milijardami evrov v letu 2018 denimo kar 40 milijard evrov več kot drugouvrščeni Apple. V vrhu lestvice so se znašli tudi ruski Gazprom, Iranian Oil, pa ameriški BP, Chevron, ExxonMobil in Shell.

Nekatera izmed podjetij se v luči tovrstnih pritiskov usmerjajo v poskuse, da bi spremenili javno dojemanje njihove blagovne znamke. Primer je ustanovitev tako imenovane Oil and Gas Climate Initiative, ki je vsaj uradno namenjena promociji ukrepov za nižanje ogljičnega odtisa. Več denarja sicer podjetja zapravijo za lobiranje proti sprejemanju okoljske zakonodaje. Po podatkih britanske organizacije InfluenceMap prej omenjena ameriška podjetja zanj zapravijo okoli 180 milijonov evrov letno. 

Okvire okoljske zakonodaje sicer po svetu določa pariški podnebni sporazum, ki vključuje 194 držav in Evropsko unijo. Vsaka država nato pripravi svoje operativne programe in zakone,  v Sloveniji na primer poznamo Zakon o varstvu okolja in pa Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov - trenutno je v veljavi program do leta 2020. Do tega leta se je Evropska unija zavezala zmanjšati emisije za 20 odstotkov glede na leto 1990. Drugačno pot ubira vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Združene države Amerike, ki so sicer po količini izpustov druge za Kitajsko, po izpustih na prebivalca pa še vedno daleč pred njo, so od pariškega sporazuma pred dvema letoma odstopile. Trump je med drugim pred dobrim mesecem umaknil predpise, ki zahtevajo, da naftni in plinski vrtalniki odpravijo puščanje metana. Namen te odločitve, ki so ji nasprotovala tudi nekatera večja naftna in plinska podjetja,  je bila pomoč manjšim podjetjem, ki so s tem relativno gledano imela večje stroške.

Za konec se dotaknimo še poročila mednarodnega denarnega sklada - krajše IMF, ki ocenjuje, da države ne uspejo slediti ciljem, ki jih je postavil pariški mednarodni sporazum. Da bi se lahko izognili okoljski katastrofi, IMF predlaga drastično zvišanje davka na ogljik po svetu, natančneje 68 evrov na tono do leta 2030. Trenutno povprečje po svetu je sicer manj kot 2 evra na tono. Takšno zvišanje davka bi bilo po mnenju IMF možno, če bi sodelovala največja gospodarstva, ki predstavljajo največje onesnaževalce. Po njihovi oceni pa bi tak davek do leta 2030 lahko preprečil do 725 tisoč prezgodnjih smrti, posebej na Kitajskem. Večje zvišanje davka na ogljik so lani predvideli v Franciji, a ga po seriji protestov rumenih jopičev kasneje tudi opustili.

0805

Okoli 400 migrantov, večinoma iz držav Srednje Amerike, je protestno blokiralo most Gateway čez reko Rio Grande na meji med mestoma Matamoros v Mehiki in Brownsville v ZDA. Večina migrantov čaka, da se določi datum sodne obravnave njihove prošnje za azil. V marsikaterem primeru naj bi se ta datum prestavljal in migrante več tednov ali mesecev puščal v negotovosti. Protestniki spadajo med 51 tisoč migrantov, ki so jih ameriški mejni uradniki od začetka letošnjega leta po sprejetju tako imenovanega Protokola o zaščiti migrantov vrnili v Mehiko. Protokol omogoča, da se migrante, ki jih ujamejo pri prečkanju meje brez ustreznih dokumentov, vrne v Mehiko, dokler se ne zaključijo postopki za azil, kar zaradi pomanjkanja sodišč lahko traja več mesecev. V tem času informacij o nadaljevanju njihovega postopka za azil mnogi niti ne dobijo, nekateri pa so se pritožili tudi, da so se njihove prošnje enostavno izgubile ali vsebovale napačne informacije.

Francoska kandidatka za evropsko komisarko za notranji trg Sylvie Goulard je bila po zaslišanju v odborih za notranji trg in industrijo ponovno zavrnjena s strani poslancev. Za njeno kandidaturo je glasovalo 29 poslancev, proti jih je bilo 82. Goulard se je predvsem morala braniti očitkov zaradi preiskav evropskega urada za boj proti goljufijam o domnevnih zlorabah evropskih sredstev njene bivše stranke Le Point, pa tudi zaradi dvomov o obvladljivosti njenega resorja. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zavrnitev označil za politične igre in zahteval pojasnila. Zavrnitev Goulard je tudi zapletla postopek potrjevanja komisije Ursule von der Leyen, ki bi sicer s svojim delom morala začeti novembra. 

V ameriški zvezni državi Kalifornija je ponudnik energetskih storitev Pacific Gas & Electric drugi dan zapored odklopil elektriko več sto tisočim odjemalcem v namen preprečitve požarov v naravi. Podjetje je bilo v preteklosti podvrženo kritikam zaradi vloge, ki so jo njihovi daljnovodi imeli pri povzročanju in širitvi požarov, zaradi česar se je na podjetje zvalilo več tožb, ki so jih stale več milijard evrov. Od takrat so v podjetju sporočili, da bodo bolj pogosto preventivno izklapljali elektriko svojim odjemalcem v primerih, ko bi vremenske razmere lahko pomenile večje tveganje okvare njihove opreme in s tem večjo nevarnost požarov.