Komisija radosti
Po dolgotrajnem medijskem ugibanju je bodoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila predlog nove komisarske ekipe. V naslednjih petih letih bodo komisarji, potem ko jih potrdi še Evropski parlament, opravljali funkcijo vlade Evropske unije. Kvalifikacije za komisarsko funkcijo so potekale v okviru posameznih držav, kjer so vlade predlagale kandidate in predstavile nacionalne želje po resorjih v komisiji. V krog izbrancev je iz Slovenije prišel Janez Lenarčič, dosedanji stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, ki bo predvidoma zasedel resor kriznega upravljanja.
A še preden se spustimo v odkrivanje predlaganih vsebinskih premikov v Evropski komisiji, zbor 27-ih najvišjih predstavnikov držav v Uniji kar kliče po statistiki. Med predlaganimi je 13 komisark in 14 komisarjev, šest predstavnikov liberalne strankarske družine Prenovimo Evropo, naslednice ALDE, devet jih prihaja iz Evropske ljudske stranke, deset iz družine socialistov in demokratov ter po eden iz družine Zelenih in Zavezništva evropskih konzervativcev in reformistov. A to ne pove veliko. Peter Žerjavič, dopisnik časnika Delo iz Bruslja, pojasni, kako so komisarska mesta v predlogu razporejena med stranke evropske politične družine.
Razmerje med političnimi družinami se tudi po trenutnem predlogu ne bo veliko spremenilo, povzame Margarida Silva, raziskovalka pri nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory.
Če nič drugega, bo veliko več podpredsednikov. Za razliko od dosedanjih štirih jih je v predlogu devet, med njimi pa so trije superpodpredsedniki, vsak iz ene od treh največjih političnih družin. Silva povzame strukturne spremembe v predlaganem sestavu Evropske komisije.
Podpredsedniki služijo predvsem medresorski koordinaciji in ravnotežju političnih moči v Evropski komisiji, pojasni Žerjavič.
Poleg tega podpredsedniški položaji uravnovešajo tudi razmerje med državami članicami.
Ob povečanju števila podpredsednikov in superpodpredsednikov bodo po predlogu nekateri resorji spremenili imena in si izmenjali nekaj področij, na katerih delujejo. Iskanje ravnotežja med različnimi političnimi silami v komisiji se kaže tudi na področju varčevalne politike in pravne države. Žerjavič predstavi, da predlagani odločevalci na teh področjih prihajajo iz raznorodnih strankarskih skupin.
Med novimi imeni izstopa resor za zaščito evropskega načina življenja, ki se bo ukvarjal predvsem z migracijami in obrambo zunanje meje Evropske unije. Migracije bi tako ostajale v grški domeni, saj bi za ohranitev evropskega načina življenja skrbel Margaritis Schinas. Pojasni Silva.
Novo poimenovanje, ki evropski način življenja postavlja v nasprotje z migracijami, je poželo veliko kritike, vanj se je obregnil tudi trenutni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v izjavi za javnost ob predlogu novih komisarjev. Po besedah Schinasa, ki naj bi prevzel vodenje spornega resorja, se bo o imenu odločalo na zaslišanju v Evropskem parlamentu, ko bodo odločali o njegovi komisarski kandidaturi. Žerjavič verjame, da je spornemu poimenovanju resorja botrovala slaba komunikacija in ne resna politična prepričanja von der Leyen.
Močan odziv v medijih je sprožil predlagani komisar Laszlo Trocsanyi iz Madžarske, ki ga podpira vladajoča ksenofobna stranka Fidesz in bo predvidoma zasedel resor za sosedstvo in širitev, ne glede na to, da je bil v domovini velikokrat v sporu z vladavino prava. Ob tem ima Madžarska državne politične interese ob širitvi Evropske unije, saj meji na Srbijo, kandidatko za priključitev.
Kandidate za komisarska mesta in vsebino resorjev Evropska komisija izbere na podlagi zapletenega procesa. Kriteriji sicer niso popolnoma določeni. Silva pojasnjuje, da na izbiro vplivajo moč in uspešnost posameznih nacionalnih držav, njihovi predlogi in želje ter politična pripadnost kandidatov in njihova prepoznavnost. Vse to je dodobra začinjeno z geostrateškimi interesi močnejših članic Evropske unije.
Glede predloga, v katerem slovenski predstavnik Janez Lenarčič nastopa kot vodja kriznega upravljanja, je domača strokovna javnost razdeljena. Medtem ko so eni izredno razočarani zaradi obrobnega značaja, so drugi ponosni na plemenitost resorja. Po večini pa se strinjajo, da takšen predlog odraža položaj in moč Slovenije v Evropski uniji. Pojasni Žerjavič.
V trenutno predlaganem sestavu je kot kriterij vsaj deklarativno nastopala borba za zmanjševanje razlik, kar se kaže predvsem v skoraj izenačenem številu komisark in komisarjev. V dosedanjem sestavu je namreč le 8 žensk v 27-članski komisiji. Silva pa opozarja, da je tudi to rezultat edinstvenih političnih bojev in ne toliko boj za spolno enakopravnost.
Evropska komisija se po mnenju Margaride Silva s predlogom Ursule von der Leyen oddaljuje od pričakovanj državljanov Evropske unije. Ta se v splošnem lahko strnejo v transparentnost in etičnost komisarjev, ki jih ne bremenijo konflikti interesov.
Žerjavič je bolj optimističen, saj vidi v spremembi Komisije oddaljitev od diskurza sedanjega predsednika Junckerja.
Medtem ko so nekatere nove članice zadovoljne s svojimi podpredsedniškimi komisarkami in komisarji, druge pa nezadovoljne zaradi premalo moči v Komisiji, si starejše članice manejo roke. Nemčija ima svojo predsednico, Francija bo obvladovala notranji trg in obrambo, Italija gospodarstvo, Avstrija proračun. Poleg tega je predsednik Evropskega parlamenta Italijan, predsednik Evropskega sveta Belgijec, visoki zunanji politični predstavnik EU pa Španec. Ostali pa morajo še malo počakati in odrasti, da bodo lahko prevzeli vlogo starejših sester in bratov.
Dodaj komentar
Komentiraj