Varnost, pravičnost in razvoj v energetiki
Ministrstvo za infrastrukturo je v začetku tega meseca pripravilo dopolnjen osnutek dokumenta s polnim nazivom Celoviti energetski in podnebni načrt Republike Slovenije.
Nacionalni energetski in podnebni načrt s kratico NEPN je zavezujoč strateški dokument, ki ga morajo po novem pripravljati države članice Evropske unije in ga posredovati Evropski komisiji. Ta načrt mora za obdobje do leta 2030 - s pogledom do 2040 - določiti cilje, politike in ukrepe na petih področjih energetske unije: prvič, razogljičenje, drugič, energetska učinkovitost, tretjič, energetska varnost, četrtič, notranji trg energije, ter petič, raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Slovenija je s pripravo NEPN pričela oktobra 2017, ko je bila s sklepom vlade ustanovljena Medresorska delovna skupina za pripravo načrta, ki jo vodi Ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za energijo. Pri pripravi končnega, več kot 200-stranskega dokumenta je sicer sodelovalo več ministrstev, rok za oddajo končne verzije načrta v Bruslju pa je konec leta. Na deklarativni ravni tako vlada podpira cilj doseganja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050. Med ostalimi zapisanimi cilji so prav tako obljube o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 15 odstotkov glede na leto 2005 z doseganjem indikativnih sektorskih ciljev. Na tem področju se pričakuje poslabšanje stanja zgolj v prometu, do zmanjšanja izpustov pa naj bi v veliki meri prišlo v industriji in predelavi odpadkov, kjer bi tudi za polovico znižali izpuste glede na izhodiščno leto.
Na področju dekarbonizacije je cilj doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030. Kar zadeva učinkovito rabo energije, se Slovenija zavezuje, da bo do leta 2030 prišlo do izboljšanja energetske učinkovitosti za vsaj 32,5 odstotka glede na osnovni scenarij iz leta 2007. NEPN prav tako predvideva postopno opuščanje rabe premoga; - 30 odstotkov do leta 2030, - 50 odstotkov do leta 2040 in popolno prenehanje uporabe premoga najkasneje do leta 2050. Po letu 2025 bo uvedena prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje, v prenosnem in distribucijskem omrežju pa bo zagotovljen vsaj 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora do leta 2030 in 25 odstotkov do leta 2040. Načrt med drugim vključuje tudi zavezo o zakonski opredelitvi energetske revščine do leta 2021. Na področju raziskav pa bo treba doseči skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v višini najmanj treh odstotkov BDP do leta 2020 ter najmanj 3,6 odstotka BDP do leta 2030.
Kar zadeva dva največja energetska obrata v Sloveniji, Termoelektrarno Šoštanj in Nuklearno elektrarno Krško, NEPN ne vključuje jasnih odgovorov o njuni usodi, natančneje pa naj bi to predvidel energetski koncept, ki je v pripravi. Še pred objavo osnutka je vprašanje energetike polnilo stolpce dnevnega časopisja, potem ko je premier Marjan Šarec javno podprl gradnjo drugega bloka NEK. Omenjeni energetski koncept bo, ko bo pripravljen, postal osnovni dolgoročni razvojni dokument na področju energetike, določil cilje oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirne cilje za 40 let. O njem bo moral sicer predhodno odločati tudi državni zbor.
Danes je sicer na Trgu republike že tradicionalno potekal shod gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Mnogo več naj bi jih bilo čez en teden, ko bodo skupaj z vrstniki s celega sveta ponovili deset zahtev, med katerimi je na prvem mestu zahteva, da naj vlada rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti. Področja energetike se še najbolj dotika peta zahteva, citiramo: “Zahtevamo, da se delovni skupini Vlade za prestrukturiranje premogovnih regij podeli mandat za pripravo pravičnega in nadzorovanega načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter oblikovanje plana za prehod v zeleno in socialno prihodnost regije. Omenjena objekta naj se na pravičen, socialno sprejemljiv in postopen način zapre najkasneje do leta 2030.” Konec citata. Škarje in platno za uresničitev desetih zapovedi imajo vlada in njeni šefi v Bruslju.
Glavni cilj Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je torej povečevanje porabe energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje porabe energije iz fosilnih goriv. Trenutno je okrog 20 odstotkov vse porabljene energije v Sloveniji pridobljenih iz obnovljivih virov, kar naj bi do leta 2030 povečali za 7 odstotkov, to pa je še zmeraj za 5 odstotnih točk manj od cilja na ravni Evropske unije. Stane Merše, koordinator pisanja osnutka NEPN-ja z Inštituta “Jožef Stefan”, rešitev vidi na področju prometa, ne pa v industriji. Največji končni porabnik vse energije je s 40 odstotki namreč promet, industrija porabi okrog 25 odstotkov, malce manj pa gospodinjstva.
Prav tako Merše računa na zmanjšanje porabe premoga in večje pridobivanje elektrike iz sončne energije.
Tudi Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera govori o potencialih sončne energije.
Vendar je pri sončni energiji problem njeno shranjevanje, kar pomeni, da to ni zanesljiv vir energije, saj je odvisen od števila sončnih dni.
Več o shranjevanju električne energije pove Jože Pihler z Inštituta za močnostno elektrotehniko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
Povečanje porabe energije iz sončnih celic je tako za zdaj bolj možnost v prihodnosti, ne pa tudi trenutno realna možnost. Zanesljiva vira energije sta po drugi strani Termoelektrarna Šoštanj in jedrska elektrarna. NEPN za jedrsko elektrarno predvideva obratovanje do leta 2043 in ne načrtuje izgradnje drugega bloka. Za Termoelektrarno Šoštanj so po drugi strani predvideni trije scenariji, od katerih bi najbolj ambiciozen TEŠ 5 zaprl do leta 2030, na TEš 6 pa naj bi namestili nove čistilne naprave. Več Merše.
Primož Turnšek iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost ocenjuje, da je tak načrt premalo ambiciozen.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj se deklerativno celo strinja tudi predsednik najbolj šaleške stranke Socialni demokrati Dejan Židan, ki napoveduje, da se bo njegova stranka vse bolj posvečala zelenim politikam.
V primeru zaprtja TEŠ-a bi morala luknjo v proizvodnji zanesljive energije verjetno zakrpati jedrska elektrarna. Pihler tako ocenjuje, da je potreba po izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne realna.
NEK2 je tudi po mnenju Meršeta ena od možnosti.
Medtem ko Mladi za podnebno pravičnost mnenja o NEK-u 2 še niso artikulirali, Gnezda ocenjuje, da obstajajo boljše rešitve.
Prav tako NEPN predvideva rast porabe energije, kar je za Gnezdo problematično.
Jože Pihler ocenjuje, da je NEPN premalo natančen.
Dodaj komentar
Komentiraj