Ameriški lokacijski Divji zahod

Ameriški lokacijski Divji zahod

Aktualno-politična novica
10. 1. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v rednem četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Zasebnosti lokacijskih podatkov se v letu 2019 očitno ne piše nič kaj bolje kot lani.

Spletni tehnološki portal Motherboard je razkril, kako enostavno je na ameriškem črnemu trgu pridobiti dovolj zanesljivo lokacijo večine mobilnih uporabnikov. Poročevalci Motherboarda so namreč za tristo dolarjev pridobili posnetek Googlovega zemljevida, na katerem je bila prikazana lokacija tarčnega mobitela z natančnostjo pol kilometra. Informacijo jim je prodal tako imenovani lovec na glave, ki jih v ZDA najemajo predvsem podjetja za zagotavljanje zaporniških varščin. Lokacijski podatki pa na trg vstopijo povsem legalno. Vsaj trije od štirih ameriških ponudnikov mobilne telefonije, to so T-Mobile, AT&T in Sprint, lokacijske podatke svojih uporabnikov prodajajo zbirateljskim podjetjem, ki jih potem uredijo za nadaljnjo prodajo. V omenjenem primeru je šlo za podjetje Zumigo, ki je lokacijske podatke prodalo podjetju Microbilt. Slednje med drugim zagotavlja svoje usluge finančnim družbam, kjer naj bi šlo za preventivo pred finančno prevaro s krajo identitete. A kot je pokazal Motherboard, nadzor nad tem, kdo dostopa do teh nekajkrat prodanih podatkov, v praksi praktično ne obstaja.

Na podlagi tega razkritja je ameriški demokratski senator Ron Wyden ponovno pozval kongres, naj vendarle sprejme njegov predlog zakona, ki bi mobilnim ponudnikom povsem prepovedal prodajo lokacijskih podatkov. Wyden je mobilnim ponudnikom sicer dobro znan, saj so mu zagotovila, da se bodo poboljšali, ponujali že maja lani. Takrat je namreč prišlo na dan, da telefonsko podjetje Securus Technologies policiji omogoča iskanje lokacije prebivalcev brez sodnega naloga. Poleg tega naj bi bili lokacijski podatki zaradi hroščastosti spletnega portala Securusa na voljo vsakemu, ki je do portala dostopal z nekaj tehničnega znanja.

podatki uporabnikov za profit in zabavo
 / 13. 12. 2018

Mobilni ponudnik T-mobile je tudi tokrat Wydenu sveto zagotovil, da bo prekinil vsako sodelovanje z zbirateljskimi podjetji, podjetje Microbilt pa je zatrdilo, da razen Motherboardovega primera ni zagrešilo nobenega nepooblaščenega iskanja lokacije v njihovem sistemu. Nenadzorovano kupčevanje z lokacijskimi podatki pa postaja kvečjemu pogostejše. Nekdanjega šerifa iz Missourija obtožnica bremeni, da je preko Securusa zalezoval lokalnega sodnika in zvezne prometne policiste. Lokacijsko zalezovanje preko mobilnih baznih postaj pa postaja privlačno tudi za bivše uporabnike vohunskega programja, ki ga je bilo treba namestiti na telefon. Navadnim smrtnikom sta orodja za zalezovanje zagotavljali podjetji FlexiSpy in Retina-X, ki so ju lani posledično vzeli na piko hekerski aktivisti. Prevzeli so celo nadzor nad strežniki FlexiSpya in izbrisali vse podatke. Ameriška zavetišča za žrtve partnerskega nasilja pa potrjujejo, da je elektronsko vohunjenje pri nasilnežih čedalje bolj priljubljeno.

Čas za samoregulacijo je torej potekel.

8:05

Nacionalna volilna komisija v Demokratični republiki Kongo je za zmagovalca lanskih predsedniških volitev razglasila Felixa Tshisekedija, ki naj bi prejel sedem milijonov glasov. Veljavnosti rezultatov oporekajo diplomati blizu Škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki je na volišča poslala 40 tisoč svojih opazovalcev. Vodilni kandidat naj bi bil tako v resnici Martin Fayulu, ki je razglasitev že označil za volilni državni udar. Fayulu, favorit predvolilnih anket, za zmagovalcem sedaj uradno zaostaja za pol milijona glasov. Trenutni predsednik Joseph Kabila je sicer podprl tretjeuvrščenega Emmanuela Ramazanija Shadaryija, volilni štab zmagovalca Tshisekedija pa se je pred razglasitvijo rezultatov srečeval s predstavniki Kabile. Kakršne koli dogovore o delitvi političnega vpliva s Kabilo volilni štab sicer zanika.

O politični situaciji v Demokratični republiki Kongo
 / 26. 9. 2016

Ustavno sodišče v Gvatemali je zamrznilo ponedeljkovo odločitev vlade predsednika Jimmyja Moralesa, da Mednarodnemu protikorupcijskemu odboru v Gvatemali odvzame mandat, osebju pa odreče pravico do bivanja v državi. Morales je že avgusta naznanil, da mandata odboru ne bo obnovil, decembra pa je enajstim protikorupcijskim preiskovalcem prepovedal vstop v državo. Protikorupcijski odbor je pod drobnogled namreč vzel tudi morebitne protipravne donacije za volilno kampanjo Moralesa. Ustavno sodišče je v več primerih že odločalo v prid neodvisnemu delu protikorupcijskega odbora, ki v državi deluje od leta 2006. Leta 2015 je bil zaradi ugotovitev odbora prisiljen odstopiti tedanji predsednik Otto Perez Molina, ki se zaradi korupcije sooča z kazenskim pregonom.

Levica je na vlado naslovila pobudo za spremembo kazenskega zakonika, ki bi kot kaznivo dejanje posilstva opredelila vsak spolni odnos brez privolitve. Spremembo opredelitve posilstva s spletno peticijo podpira tudi nevladni Inštitut 8. marec. Pozivi k spremembam so rezultat razglasitve sodbe višjega koprskega sodišča, ki je obdolžencu za spolni napad prisodilo deset mesecev zaporne kazni na podlagi prisiljenja. To pa ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Leta 2017 je koprsko višje sodišče sodbo novogoriškega okrožnega sodišča spremenilo iz posilstva v zlorabo slabotne osebe. Vrhovno sodišče je zaradi pritožbe obdolženca to sodbo razveljavilo, višjemu koprskemu sodišču pa je posledično preostal le še izrek milejše obsodbe od zlorabe slabotne osebe.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.